Poslovne napovedi za gradbeništvo do leta 2025

Slovensko gradbeništvo se je znašlo v popolnem kaosu neznank. Poplave in plazovi so nad panogo postavile velik vprašaj. Vse, kar smo vedeli ali predvidevali pred dobrim mesecem in pol, bo zdaj drugače. Napovedi za Evropsko unijo in torej tudi za Slovenijo že tako niso rožnate. Napačno izračunana lanska gospodarska rast oziroma revizija ocene, kot ji pravijo na Statističnem uradu Republike Slovenije (Surs), pa zagotovo ne obeta nič dobrega.

Vse se je obrnilo na glavo

Gregor Ficko:

»V letu 2020 smo končno začeli večje, dolgo pričakovane infrastrukturne projekte, kot sta drugi tir in tretja razvojna os. Tudi vsi drugi infrastrukturni projekti, ki so se izvajali, so bili videti obetavno.«

Potekala so dela na železniškem in cestnem omrežju. Tudi zasebni sektor je bil dovolj aktiven pri stanovanjski in industrijski gradnji, pravi Ficko. Potem se je čez noč zgodila katastrofa s poplavami in vse obrnila na glavo.

Novi načrti

Nastala škoda je po nekaterih ocenah vredna od pet do šest milijard evrov, a analitik Dela Karel Lipnik jo ocenjuje na manj – okoli dve milijardi evrov. Zimsko obdobje bo čas za redefiniranje planov, napoveduje Ficko:

»Pri tem bo seveda vsa pozornost usmerjena na obnovo infrastrukture.«

Kaj to pomeni za gradbene projekte?

Gradnji drugega tira in tretje razvojne osi bosta morali teči naprej, napoveduje Ficko: »Bo pa zagotovo prišlo do upočasnitve drugih projektov na infrastrukturi. Če ne letos, pa prav gotovo drugo leto. Programi, ki so vezani na državne in občinske proračune, bodo preusmerjeni na odpravo posledic poplav in plazov.« Tisti projekti , ki so bili predvideni za start v tem letu, se najbrž niti ne bodo začeli. Tako je vsaj razbrati iz izjav ministrov, opaža Ficko:

»Kako se bodo dejansko izvajale državne investicije, bo razvidno že iz rebalansa proračuna.«

Projekti, ki so vezani na evropska sredstva, se bodo prav gotovo nadaljevali. Prav tako tisti proračunski projekti, ki so globoko v izvedbenih ali celo v zaključnih fazah. Verjetno pa nas čaka časovna relokacija številnih načrtovanih projektov zaradi prednostnih del pri odpravi škode, dodaja.

Čas za akcijo je zdaj

Pet oziroma šest milijard, kolikor potrebujemo, da pridemo na točko nič, torej stanje pred poplavami, bi bil ogromen znesek. Če drži. Samo za predstavo: državni proračun Republike Slovenije za leto 2023 znaša samo 13,1 milijarde evrov. Denar za obnovo bo moral priti od drugod. Evropska komisija je Sloveniji letos obljubila 100 in v naslednjem letu še 400 milijonov evrov. A če bomo želeli denar dobiti, bo treba pripraviti številne projekte z učinkovitimi rešitvami, s katerimi bomo to škodo sanirali, opozarja Ficko.

Na Uradu vlade za komuniciranje (Ukom) konkretnih odgovorov na vprašanje, kako se bo država lotila obnove, nimajo. Povedali so nam, da bo obnova države potekala pod strokovnim vodstvom slovenskih ekspertov, upoštevaje sodobne načrtovalske prakse pri urejanju prostora.

Vsi se zavedamo, da čez noč ni mogoče obnoviti takšnega obsega poškodovane infrastrukture in objektov. Tem prvim najnujnejšim rešitvam bodo zato sledili še dodatni ukrepi, ki bodo tudi razvojno naravnani, sporočajo pri Ukomu.

Ohlajanje v gradbeništvu pri nas in v EU

Poleg naravne katastrofe pa smo priča tudi ohlajanju gospodarstva v Evropski uniji in pri nas. Napovedi gospodarske rasti za prihodnji dve leti so v primerjavi s prejšnjimi leti nižje in temu primerno se vedejo tudi naročniki, pravi Ficko. Vlada je v proračunu že pred katastrofo zmanjšala finančna sredstva, namenjena infrastrukturnim projektom. Zdaj bo še toliko težje.

Leta 2022 je evropski gradbeni sektor zrasel za 3 odstotke, navaja poročilo Napovedi evropskega gradbenega trga do 2025 (angl. European Construction Market Forecasts to 2025) 95. konference Euroconstruct na začetku junija.

Letos in prihodnje leto nas na žalost čakajo slabši rezultati. Najnovejša napoved zdaj predvideva padec na negativnega 1,1 odstotka v tem letu, ki mu bo v letu 2024 sledilo rahlo izboljšanje, a še vedno na negativni strani – 0,7 odstotka. Okrevanje in pozitivne številke se obetajo šele leta 2025.

Številke so glede na dogajanje pričakovane. Močna rast inflacije v letu 2022, ki jo je med drugim povzročila energetska kriza, je centralne banke prisilila v konkreten dvig obrestnih mer in s tem poslabšala zmožnost financiranja stanovanjskih investicij. Hipotekarne obrestne mere so se leta 2022 v večini evropskih držav podvojile, na Finskem, Slovaškem, v Švici in Združenem kraljestvu pa celo potrojile, kažejo napovedi Euroconstructa.

Po trenutni napovedi bo skupna stanovanjska proizvodnja leta 2023 v državah Euroconstructa nižja kot leta 2022. Krčenje naj bi se nadaljevalo še eno leto.

Državni infrastrukturni projekti rešujejo gradbeništvo

Vpliv gospodarskega cikla je pri gradbeništvu sicer manjši zaradi številnih dolgoročnih projektov in visokega deleža dejavnosti, ki jih financira javni sektor, navaja poročilo. Večnacionalni skladi v EU so bili na splošno stabilizacijski dejavnik. Poleg tega vlade v času gospodarske krize pogosto izvajajo pakete gospodarskih spodbud za gradbeni sektor, ki vključujejo vzdrževanje in izboljšave obstoječe infrastrukture ter nove infrastrukturne projekte. Spremljali bomo, kako bo s tem pri nas.

Bo država gospodarstvu priskočila na pomoč tudi na ta način?