Gradnje: kaj bo zaradi poplav zastalo in kaj ne?

Slovensko gradbeništvo se je znašlo v popolnem kaosu neznank. Poplave in plazovi so nad panogo postavile velik vprašaj. Vse, kar smo vedeli ali predvidevali pred dvema mesecema, bo zdaj drugače.

Nastala škoda je po nekaterih ocenah vredna od pet do šest milijard evrov, a analitik Dela Karel Lipnik jo je ocenil na manj – okoli dve milijardi evrov. Zimsko obdobje bo čas za redefiniranje planov, napoveduje Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).: »Pri tem bo seveda vsa pozornost usmerjena na obnovo infrastrukture.« Kaj to pomeni za gradbene projekte?

Gradnji drugega tira in tretje razvojne osi bosta morali teči naprej, napoveduje Ficko:

»Bo pa zagotovo prišlo do upočasnitve drugih projektov na infrastrukturi. Če ne letos, pa prav gotovo drugo leto. Programi, ki so vezani na državne in občinske proračune, bodo preusmerjeni na odpravo posledic poplav in plazov.«

Tisti projekti , ki so bili predvideni za štart v tem letu, se najbrž niti ne bodo začeli. Tako je vsaj razbrati iz izjav ministrov, opaža Ficko: »Kako se bodo dejansko izvajale državne investicije, bo razvidno že iz rebalansa proračuna.«

Projekti, ki so vezani na evropska sredstva, se bodo prav gotovo nadaljevali. Prav tako tisti proračunski projekti, ki so globoko v izvedbenih ali celo v zaključnih fazah. Verjetno pa nas čaka časovna relokacija številnih načrtovanih projektov zaradi prednostnih del pri odpravi škode, dodaja.

 

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh