Od Luč do Ljubljane: Kako pametne energetske skupnosti spreminjajo Slovenijo

Sistem je bil sposoben delovati celo ob izpadu električnega omrežja

Danes je takih primerov že več. V Hrastniku je Energetska zadruga Zeleni Hrastnik postavila prvo zadružno sončno elektrarno na strehi osnovne šole, ki oskrbuje 16 gospodinjstev, tri javne stavbe in lokalna podjetja. V Ljubljani pa stanovalci Smoletove 12 kažejo, da lahko uspešna skupnostna samooskrba deluje tudi v večstanovanjski stavbi – brez ustanovitve formalne pravne osebe.

»V pametni skupnosti so lastniki infrastrukture, odločevalci in koristniki isti ljudje,«

poudarja dr. Edin Lakić z Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani (IRI UL). To je ključna razlika med klasičnimi sončnimi elektrarnami in pravimi energetskimi skupnostmi.

Ljubljana kot mesto gre še korak dlje

Prek javno-zasebnega partnerstva vzpostavlja mrežo 51 sončnih elektrarn na javnih objektih.

Kljub vidnim uspehom smo še vedno v začetni fazi. Glavne ovire ostajajo zastarelo distribucijsko omrežje, ki se spopada s prenapetostmi in prezasedenostjo, ter nestabilna regulativa, ki je z reformo omrežnine leta 2024 povzročila negotovost med investitorji.

Več si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.