Kako do več stanovanj?

A to še zdaleč niso edini izzivi. Birokracija, dolgi postopki pridobivanja dovoljenj in mestoma usmerjenost v javno gradnjo namesto morebitne kombinacije javno-zasebnega sodelovanja položaj dodatno otežujejo.

Pogledali smo, kako bi lahko prišli do več stanovanj. Načina sta dva, in sicer:

Aktivacija praznih stanovanj – najcenejša priložnost

V Sloveniji je bilo po statističnih podatkih državnega statističnega urada (Surs) na začetku leta 2021 nekaj več kot 864 tisoč stanovanjskih nepremičnin. Od tega jih je bilo nekoliko manj kot 130 tisoč v ljubljanski občini, skoraj 53 tisoč pa v mariborski občini.

Po podatkih geodetske uprave (Gurs) imamo v Sloveniji nekaj več kot 903 tisoč stanovanjskih nepremičnin, a skoraj petina uradno ni naseljena, smo na začetku letošnjega leta lahko prebirali v domačem tisku. Po podatkih časnika Finance, kjer so se računanja praznih nepremičnin lotili z analizo podatkov o porabi elektrike, je stanovanj, ki so dejansko prazna ali pa jih nekdo obišče le enkrat na mesec, okoli 11 tisoč. To ne vključuje stanovanj, ki jih oddajajo na črno.

Boštjan Udovič, direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) – Zbornice za poslovanje z nepremičninami ob tem poudarja, da je treba biti pri teh podatkih previden, saj vsa stanovanja, ki so danes prazna, morda niso primerna za bivanje ali pa so na nezanimivih lokacijah. »Menim, da so ukrepi za aktivacijo praznih stanovanj najcenejši in najhitreje bi prinesli učinke, ker ta stanovanja že obstajajo,« odgovarja na vprašanje, kako bi najhitreje prišli do potrebnih stanovanj.

Javna najemna služba – spodletel poskus

Poskus uvedbe javne najemne službe, po zgledu Luksemburga in Belgije, ni dosegel pričakovanih rezultatov. »Gre za to, da lastnik, ki se mu ne ljubi ukvarjati z najemom in se boji, da bo dobil kakšnega slabega najemnika, svoje stanovanje odda državi oziroma v našem primeru republiškemu stanovanjskemu skladu, ki ga oddaja naprej upravičencem in prevzame vsa tveganja,« Udovič spomni na pet let staro pobudo.

»V petih letih je bilo po meni znanih podatkih sklenjenih le sedem takih pogodb v Sloveniji, predvsem zaradi prenizko postavljenih gabaritov najemnin,« dodaja.

Celotni članek si lahko preberete v posebni izdaji revije Podjetna Slovenija Podjetna gradnja.