Euribor raste: Podjetja, pripravite se na dražje obroke kreditov
- Gregor Lisec
- 3 aprila, 2026
- Nasveti
- Foto: stock.adobe.com
Ali se bo obrestna mera Evropske centralne banke (ECB) zvišala, ni vprašanje. Vprašanje je le, kdaj. Na to kaže tudi signal z ECB, ki ga je za Reuters posredoval njen pomemben odločevalec in guverner francoske banke Francois Villeroy de Galhau.
»Prezgodaj je še za napovedi, kdaj se bo obrestna mera začela vzpenjati, vse pa kaže, da se bo to zgodilo. Imamo kapacitete, da odregiramo, kadarkoli in kakorkoli bo to potrebno,« je dejal Villeroy.
To bo neposredno vplivalo na Euribor in s tem stroške podjetij – posojila bodo (vse) dražja. Zato postaja za podjetja smiseln razmislek o fiksnih ali delno fiksnih obrestih.
Po obdobju umirjanja se je gibanje šestmesečnega Euriborja v zadnjih tednih namreč znova obrnilo navzgor – potem ko se je v začetku koledarskega leta že spogledovalo s padcem pod 2%, tržna pričakovanja oziroma terminske krivulje v naslednjih šestih mesecih napovedujejo dvig proti 3 %.
Nasvidenje, stabilizacija
Ponoven trend rasti šestmesečnega Euriborja, ki je eden ključnih za podjetniška posojila, predstavlja slovenskim podjetjem velik izziv. Sploh tistim s krediti. Obdobje stabilizacije je očitno vsaj začasno končano, posojila se dražijo.
Da bi se ponovil scenarij iz obdobja 2022-2023, ko je rast Euriborja dvignila stroške financiranja podjetij z 1,4 % na več kot 5 %, zaenkrat (še) ne kaže, a vsak dvig za obstoječe kredite, vezane na Euribor, pomeni višje mesečne obroke. Nove kredite pa banke že ponujajo po višjih obrestnih merah.
Preberite tudi
Iz posebnih izdaj

Slovenci varčujemo noro! 5 mrd nam je požrla inflacija.
Varčevanje je nujno in pomembno. Vendar ne bo dovolj, če boste s prihranki želeli tudi

Recept za slovensko logistiko: več logike
Danes je izšla nova, posebna izdaja revije Podjetna Slovenija, Podjetna logistika.

Slovenija spet padla na lestvici konkurenčnosti, toda …
Slovenija se je na letošnji lestvici svetovne konkurenčnosti IMD 2026 znašla še tri mesta nižje kot lani – na 49.

Matija Šešok pred prevzemom velikega 3. maja: »Čez 5 let bo morda 100 mio EUR prodaje.«
Kaj Iskra snuje po prevzemu največje ladjedelnice v nekdanji Jugoslaviji? Zakaj je dobro, da slovenski podjetniki združujejo kapital za večje