Cilj: 100.000 € dodane vrednosti na zaposlenega
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) je pripravilo akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Cilj je, da Slovenija postane evropsko središče za napredne tehnologije in privabi inovativna podjetja, kar bi zahtevalo povečanje vlaganj v raziskave in razvoj na 3,5 % BDP do leta 2030 (trenutno je 1,5 %).
Za dosego ciljev na vseh štirih področjih delovanja so opredelili seznam projektov, za katere bo odgovorno MGTŠ. Pravijo, da je končni cilj vseh projektov večja poslovna učinkovitost, saj Slovenija v zadnjih letih v primerjavi z drugimi državami nazaduje, in izgradnja okolja, ki spodbuja inovacije v obstoječih in novih panogah. Le tako lahko Slovenija doseže ambiciozni cilj 100 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega ter se uveljavi kot središče za raziskave in razvoj.
Hudič je v davčnem primežu, zakonodaji in birokraciji
Sonja Šmuc, direktorica HRM in strateških projektov pri Dewesoftu, poudarja, da Slovenija ni uspešna nova evropska kandidatka samo zaradi naravnih lepot, temveč tudi zaradi močnega izvozno naravnanega gospodarstva. Padanje Slovenije na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti ocenjuje kritično in meni, da vlada ne razume, kaj je ključno za uspešno gospodarstvo.
Pozdravlja idejo, da Slovenija postane privlačna za raziskave in razvoj, a hkrati opozarja na obremenjujočo davčno obremenitev, zapleteno zakonodajo in počasne birokratske postopke.
»Hudič je namreč v podrobnostih. In to ne v milijardnem paketu, ki je vsekakor dobrodošel, temveč v pretiranem davčnem primežu, neživljenjskih zakonodajnih pogojih in obupno počasnih birokratskih postopkih. Spreminjanje tega pa je za vsako vlado mukotrpno delo. Zato ne bo dovolj, da si boljše konkurenčnosti želi samo ministrstvo za gospodarstvo. Celotna vlada mora pri tem sodelovati in delovati bistveno drugače kot do zdaj, ko ni videti, da gospodarstvo jemlje resno,« je jasna Sonja Šmuc.
Za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva so na ministrstvu tako izbrali pet projektov, ki jih bodo, kot pravijo, izvedli v naslednjih treh do dvanajstih mesecih. »Z izvedbo teh petih projektov bomo že znatno izboljšali položaj Slovenije v evropskem raziskovalnem prostoru,« so prepričani na MGTŠ.
5 projektov MGTŠ, tudi z obljubo milijardnega sklada
1Ustanovili bodo sklad za zeleno in digitalno preobrazbo obstoječih panog v višini ene milijarde evrov. Tako bodo gospodarstvo prilagodili podnebnim spremembam in hkrati izboljšali raven digitalizacije.
2Podprli bodo tehnološko nadgradnjo obstoječih panog. Z implementacijo pravilnih digitalnih orodij v podjetjih nameravajo povečati učinkovitost in dodano vrednost zasebnega sektorja.
3Razvili bodo sklad tveganega kapitala tehnoloških inovacij, ki je temelj za učinkovit ekosistem startupov. S povečanjem razpoložljivih sredstev naj bi se povečalo število novih startupov v napredni tehnologiji z visoko dodano vrednostjo.
4Za učinkovit ekosistem startupov bodo omogočili tudi boljše pogoje za delitev dobička zaposlenih in programe delniških opcij. Tako želijo ustanovitelje spodbuditi k registraciji svojih startupov v Sloveniji.
5Sredstva bodo namenili tudi za preoblikovanje raziskav v komercialne namene in tako oživili inovativne rešitve.
Sorodni prispevki
