Zakaj Dončiću oprostimo bogastvo?

To vprašanje je urednik revije Podjetna Slovenija Goran Novković zastavil antropologu dr. Danu Podjedu. In kaj odgovarja?

»Nekateri ljudi imajo nekoliko večji čut za druge, drugi manjšega. Nekateri so vzgojeni v bolj altruističnem duhu, drugi bolj mislijo nase. Politologinja Kristen Monroe je izvedla izjemno zanimivo raziskavo o tej temi in intervjuvala približno 200 ljudi v štirih različnih skupinah, in sicer med podjetniki, filantropi, med katerimi so bili tudi nekateri slavni, junaškimi rešitelji in s tistimi ljudmi, ki so med drugo svetovno vojno pred nacističnim preganjanjem reševali Jude, s čimer so tvegali svoje življenje in življenje svojih družin.

Zelo zanimivo je brati, kako ti ljudje razumejo in doživljajo sebe. Junaški rešitelji in tisti, ki so reševali Jude, so rekli, da niso mogli niti za hip gledati tujega trpljenja. Brez razmišljanja so skočili v reko, da bi rešili človeka ali ga sprejeli v svoj dom, da bi mu pomagali. Monroejeva je podjetnike sicer opisala kot manj altruistične, a sam mislim, da je med njimi ogromno ljudi, ki so zelo moralni in tudi izjemno altruistični. Mnogi med njimi so takoj pripravljeni pomagati človeku v stiski.«

Zavidanje podjetnikom?

»Japonski pregovor pravi: »Če žebelj štrli, ga zabij.« Ta pregovor bi bil zlahka tudi slovenski., pravi Podjed: »Slovenija je podobno kot Japonska egalitarna družba, v kateri naj bi vsak imel svoje mesto. Tudi na Japonskem ni dobro izstopati z materialnimi dobrinami. Podobno je v skandinavskih državah. Na Norveškem, Danskem in Švedskem ima večina ljudi enake lesene hiške, ki so celo enako pobarvane z eno od treh standardnih barv. V notranjosti je potem lahko najboljša, najnovejša oprema, a to je že druga stvar. Lastnik ima lahko na francoski rivieri svojo počitniško hišo in pred njo porscheja, a tega se ne vidi. Zelo pomembno pa je doma dajati vtis skromnosti. Mislim, da je tudi v Sloveniji to izjemno pomembno.

Če kdo pri nas preveč napihuje svoj ego, torej individualni jaz, če je preveč nadut, štrli iz povprečja. Podjetnikom se tega ne oprošča. Edini podjetnik, ki se mu to oprosti, je športnik, kakršen je Luka Dončić. Morda bo kmalu podpisal pogodbo, s katero bo postal najbogatejši Slovenec. Njemu bogastvo oprostimo tudi zato, ker nastopa v tujini. Služi drugje. Ne plačujemo ga mi doma.«

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh