Kako bo umetna inteligenca upravljala energijo v podjetjih
- Goran Novković
- 4 maja, 2026
- Mnenja
- Foto: Barbara Reya

»Biti moramo pripravljeni. Poleg Hormuške ožine bi lahko kdo zaprl še kak drug kanal.«
Zakaj morajo v Iskraemecu visoko strokovne kadre zaposlovati po Evropi? Kako bo umetna inteligenca upravljala energijo v podjetjih, če bo na primer upoštevala tudi vremensko napoved?
Ta prihodnost je že tu. Gre za investicijski in infrastrukturni cikel, ki ga moramo izpeljati vsi skupaj – država, podjetja in uporabniki. Pametni števci so ključni gradniki tega sistema, saj ne merijo samo kakovosti, vira energije in porabe v realnem času.
V kombinaciji z ustreznimi digitalnimi platformami omogočajo aktivno upravljanje energije. Podjetjem to prinaša možnost optimizacije porabe, prilagajanja proizvodnje cenovnim signalom na trgu električne energije in učinkovitejšega vključevanja lastnih OVE ali infrastrukture za električno mobilnost.
Takšno napredno programsko opremo ob pomoči umetne inteligence razvijamo tudi mi. Cilj je, da bo energijo mogoče upravljati prek lastne energijske slike – celovitega pregleda proizvodnje, porabe in omrežnih razmer v realnem času. To bo omogočilo bolj premišljene odločitve, večjo energetsko učinkovitost in nižje stroške.
Bo to diagnostični in prognostični center za energijo?
Ne samo to. To bo tudi upravljavski center. Pri tem imamo tri ravni uporabnikov.
Prvi so sistemski operaterji in elektrodistribucijska podjetja, ki morajo meriti konice porabe in kakovost energije ter aktivno napovedovati porabo, da lahko stabilno upravljajo energetsko omrežje.
Pametni števci bodo tako pomemben del prihodnje kritične infrastrukture. To pomeni, da bodo morali biti dobro zavarovani tudi pred kibernetskimi vdori in napadi. V Iskraemecu že razvijamo takšen demo projekt.
Druga raven so podjetja, za katera je pomembna učinkovitost posameznih energetskih sklopov in procesov. S kombinacijo fotovoltaike, baterijskih hranilnikov, električnih polnilnic in digitalnih aplikacij lahko učinkovito merimo in upravljamo takšen sistem na ravni podjetij. S tem prihranimo energijo ali povečujemo delež lastne proizvodnje iz OVE, predvsem pa podjetja postanejo bolj energetsko fleksibilna.
Tretja raven so gospodinjstva, ki bodo s podobnimi elementi kot podjetja lahko ob pomoči podatkov upravljala sistem in spremljala porabo. V prihodnje bodo umetna inteligenca in pametne aplikacije omogočile tudi samodejno optimizacijo porabe – na primer samodejni vklop ali izklop določenih naprav glede na ceno energije ali razpoložljivost obnovljivih virov.
V kolikšni meri umetna inteligenca že lahko samodejno upravlja energetski sistem v tovarni ali gospodinjstvu?
Takšne rešitve v popolnoma razviti obliki na trgu še niso razširjene. Mi smo v zadnjih etapah razvoja. Res pa je, da je naš model večinoma namenjen upravljavcem energetskih sistemov in distribucijskim podjetjem. Ne glede na to veliko priložnost na trgu vidimo tudi pri podjetjih in končnih potrošnikih. Pametno energetsko upravljanje bo v prihodnje pomemben del pametnega doma.
Bo z umetno inteligenco mogoče upravljati energijo tudi glede na vremensko napoved?
Absolutno. To je eden od osnovnih elementov ideje, ki jo razvijamo. Umetna inteligenca omogoča prediktivno analitiko. To pomeni, da lahko sistem poleg trenutnih podatkov upošteva tudi vremenske napovedi, razpoložljivost energije iz fotovoltaike, dinamične tarife in druge dejavnike, ki vplivajo na proizvodnjo in porabo energije. Na voljo bo gospodinjstvom ali skupnostim, kot so energetske zadruge.
Aplikacije bodo uporabnikom posredovale celovito energetsko sliko, ki jo omogočajo števci in programska oprema. Poleg celotne porabe bo mogoče spremljati tudi posamezne večje porabnike znotraj gospodinjstva.
Vse to bo še bolj koristno v podjetjih, kjer so energetski sistemi bolj zapleteni. Aplikacija bo omogočala dostop do ključnih podatkov, ob pomoči katerih bodo odgovorne osebe sprejemale boljše odločitve o proizvodnji, prenosu in rabi energije.
Celotni intervju z Maksom Prokopom si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija in TUKAJ.
Preberite tudi
Iz posebnih izdaj

Ne pišite e-sporočila, ko ste jezni
Elektronsko sporočilo naj vsebuje jasno zadevo (subject), a celotna vsebina sporočila naj ne bo zapisana

2. tir in posodobitev železnic ne bosta dovolj!
Direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije Robert Sever ugotavlja, da je slovenska logistika s svojimi kapacitetami in zaradi

5 najnovejših oblik kibernetskih napadov
Kibernetski napadi že dolgo niso več sporočila v polomljeni slovenščini in milijoni, ki jih neznanec želi nakazati na vaš račun.

Mladi podjetnik leta: s kroglami za zračne puške osvojil vse celine sveta
Pol ure pogovora je dovolj za spoznanje, da tudi mladi podjetnik leta 2025, Žan Šude, sodi med hiperaktivne podjetnike novega