Evropska avtomobilistična elita je speča princesa

Že pred leti smo začeli govoriti o cunamiju z vzhoda, v Evropi pa še vedno ležimo na plaži in spremljamo zadnje žarke sončnega zahoda.

Kmalu bo ta cunami s polno močjo udaril v naše obale. Ne bo manjši, samo še večji bo.

Najprej moramo pomesti pred lastnim pragom, v sami avtomobilski industriji, s poudarkom na proizvajalcih avtomobilov. Leta 2005 smo na podlagi raznih poglobljenih študij med Hidrio in IEDC z ekstrapolacijo megatrendov prišli do zaključkov, da bodo vsa vozila do leta 2015 imela vgrajen sistem stop-start, da bodo do leta 2020 vsa hibridna in do leta 2025 električna. Temu smo prilagodili našo strategijo in v večji meri se je to uresničilo. Ampak ne toliko pri evropskih proizvajalcih; to so izkoristili in naredili predvsem kitajski.

Evropski proizvajalci tega trenda niso razumeli pravočasno. Kitajski so ga razumeli zelo dobro, skupaj s svojo vlado. EU s 400 milijoni ljudi tako ne bo več diktirala razvojnega tempa v svetu z 8 milijardami prebivalcev, in to tako, da bi ustavili razvoj ali ga celo obrnili nazaj.

Še danes poslušamo tem, da ne bi šli v smer elektromobilnosti. Leta 2005 nam je nekdo iz razvojnega oddelka Volkswagna zelo čustveno razlagal, da električna mobilnost nikoli ne bo imela prihodnosti v avtomobilski industriji. Danes jim zaradi tega izstavljajo velike račune.«

Tako je bilo. Kaj pa naj zdaj naredijo?

 Evropska avtomobilska elita bo morala korenito spremeniti svoj pristop k električni mobilnosti.

Izjemno se bo morala potruditi, da bo stroškovno, glede na učinkovitost in produktivnost izenačena s konkurenco oziroma boljša od nje. To je njena domača naloga.

Hkrati se bo morala zelo ukvarjati s tem, kaj je lahko boljša tehnologija od baterijsko podprte električne mobilnosti. Ta je predstavljena kot zelena, pa vendar z materiali, kot so litij-ionske baterije in težke kovine – nikelj, kobalt, mangan in tako naprej. V deset milijonov evropskih e-vozil vgradimo sedem milijonov ton litij-ionskih baterij, ki jih bo treba predelati. To je zahtevna domača naloga za vodstva avtomobilskih korporacij v Evropi.«

Kaj pa naj stori EU?

 EU, ki tako zelo izgublja globalni tržni delež, bi morala biti v fazi resnega kriznega menedžmenta. Perje bi moralo frčati na vse strani.

Morali bi se spraševati, kaj vse so evropske komisije in vlade zadnjih pet, deset let delale napačno. In kako čim prej popraviti, kar so zakuhali predhodniki.

Strukture Evropske unije bo treba prenoviti, resno spremeniti. Potrebna bo resna kreativna destrukcija, da bomo našli odgovore na izzive prihodnosti, ki so postavljeni pred nas. Evropsko unijo bomo morali z velikim občutkom začeti nadzirano razstavljati kot skupnost nacionalnih držav v smeri tudi nadnacionalne skupnosti. Sicer se nam lahko zgodi usoden padec evropske ekonomije ter s tem padec socialnih, zdravstvenih in drugih sistemov v EU. Tega zagotovo nočemo.«

Celotni intervju z Iztokom Seljakom si lahko preberete na portalu in v decembrski reviji Podjetna Slovenija.