Let odpovedan, odškodnina na računu: kako je z dohodnino?

Potniki, ki zaradi odpovedi leta, zavrnitve vkrcanja ali daljše zamude prejmejo pavšalno odškodnino letalskega prevoznika, od nje ne plačajo dohodnine, je v dokumentu drugih dohodkov po Zakonu o dohodnini pojasnila Finančna uprava RS (FURS).

V času številnih lažnih groženj z bombnimi napadi na letalskih linijah je nevarnost odpovedi ali daljših zamud letov (še) večja kot v običajnih razmerah. Potniki v primeru tovrstnih odpovedi sicer praviloma niso upravičeni do odškodnin, zgolj povračila kupnine ali pravice do nadomestnega leta, pravice do oskrbe z obroki in osvežilnimi pijačami, hotelsko namestitvijo in prevozom do nje ter brezplačno komunikacijo.

Vseeno pa lahko potnikom v določenih okoliščinah pripade odškodnina tudi v primeru tovrstne odpovedi ali zamude. Če denimo pride do organizacijskih napak po preklicu nevarnosti ali domino efekta na kasnejših letih.

Od 250 do 600 evrov

V primeru odpovedi leta, daljše zamude (razen v primeru izrednih razmer) ali zavrnitve vkrcanja v Evropski uniji sicer veljajo enotna pravila glede denarnih odškodnin. Kdor izpolnjuje pogoje, je upravičen do 250 evrov za lete do 1500 kilometrov, 400 evrov za lete znotraj EU, dolge med 1500 in 3500 kilometri, ter 600 evrov za (naj)daljše lete.

Odškodnina ni obdavčena

Kako pa je z obdavčitvijo odškodnine, ki jo upravičenec prejme na svoj bančni račun? FURS je na svoji spletni strani pojasnil, da se takšne odškodnine po evropski uredbi o pravicah letalskih potnikov ne štejejo za dohodek po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). Gre za pravico, ki je pod enakimi pogoji dostopna vsem potnikom, ki izpolnjujejo pogoje iz uredbe.

Pravica do pavšalne odškodnine je povezana z nakupom letalske storitve, dodaja FURS. Zato se njeno izplačilo obravnava kot ugodnost v zvezi z nakupom storitve, ki se po 7. točki 19. člena ZDoh-2 ne šteje za dohodek po tem zakonu.

  Preberite tudi
Iz posebnih izdaj
Pomakni se na vrh