Šircelj: »Če bo razvojni zakon uveljavljen …, bom predlagal rebalans proračuna …«

Finančni minister Andrej Šircelj bo predlagal rebalans proračuna, če bo uveljavljen razvojni zakon. Z njim bi na novo določili prihodke in odhodke države, ob tem pa po ministrovih besedah ohranili stabilnost javnih financ in upoštevali fiskalna pravila Evropske unije.
»Če bo uveljavljen razvojni zakon, ki Sloveniji zagotavlja novo razvojno smer, večjo konkurenčnost in s tem ustvarjanje večje dodane vrednosti, bom predlagal rebalans proračuna,«

je Šircelj povedal v intervjuju za Podjetno Slovenijo.

Cilj je primanjkljaj znižati pod tri odstotke

Vlada za leto 2026 načrtuje 2,9-odstotni primanjkljaj bruto domačega proizvoda (BDP). Šircelj pravi, da bi ga nato postopoma zniževali proti 2,8 odstotka in še nižje.

Znižanje ne bo preprosto. Po ministrovih besedah ena odstotna točka BDP pomeni približno 800 milijonov evrov, zato tako velikega zneska ni mogoče prihraniti naenkrat.

Pri načrtovanju javnih financ želi vlada hkrati upoštevati gospodarsko rast, potrošnjo prebivalstva in investicije. Šircelj zagovarja tudi več zasebnih investicij, saj bi po njegovem kombinacija zasebnih in državnih vlaganj lahko prinesla večjo učinkovitost.

Šircelj: V proračunu je manjkalo 367 milijonov evrov

Minister je zavrnil očitke, da nova vlada nadaljuje neodgovorno javnofinančno politiko prejšnje vlade. Trdi, da je vlada Roberta Goloba v proračunu pustila 367 milijonov evrov oziroma približno 0,5 odstotka BDP nepokritih obveznosti.

Po Šircljevih navedbah so bile med njimi božičnica v vrednosti 140 milijonov evrov, transfer Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 100 milijonov evrov, vpliv zvišanja minimalne plače v višini 77 milijonov evrov in nadomestila za brezposelnost v višini 50 milijonov evrov.

To so ministrove navedbe v zagovoru proračunskih načrtov sedanje vlade. Šircelj obenem pojasnjuje, da so se odhodki povečali zaradi obveznosti za obrambo in Nato, kohezijskega sklada ter investicij.

Če bo razvojni zakon uveljavljen, bo rebalans po njegovih besedah namenjen ponovni določitvi prihodkov in odhodkov, tako da bo primanjkljaj ostal v okviru fiskalnih pravil.

Intervju si v celoti lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.

  Preberite tudi
Iz posebnih izdaj
Pomakni se na vrh