Prevoz blaga bo dražji. Kaj ga bo podražilo do leta 2030?

Cenejše logistike v naslednjih petih letih ne gre pričakovati. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), RCM in Luka Koper kot tri različne člene dobavne verige napovedujejo predvsem zmerno, a vztrajno rast stroškov.

Razlogov je več: dražja energija, cestnine in okoljske dajatve, pomanjkanje voznikov in strojevodij, obnova voznih parkov ter geopolitične motnje, ki lahko v trenutku podaljšajo transportne poti.

»Osnovni scenarij je zmerna rast cen logističnih storitev do leta 2030,«

ocenjujejo pri GZS. Pri cestnem prometu pričakujejo dodaten pritisk zaradi stroškov dela, cestnin, okoljskih dajatev in obnove voznih parkov.

Tudi železnica ne bo čudežna rešitev

Več tovora bi se lahko do leta 2030 preselilo s cest na železnico, predvsem pri kontejnerjih, večjih količinah in daljših razdaljah. Toda železnica ceste ne bo nadomestila.

Pri RCM prihodnost vidijo predvsem v kombinaciji različnih načinov prevoza:

»Prihodnost vidimo predvsem v intermodalu: ladja–železnica–terminal–tovornjak do končnega kupca.«

Pri tem ostaja pomembno vprašanje pretočnosti infrastrukture. Če kontejner po razkladu v Luki Koper čaka dva dni na vlak, se lahko prednost cenejšega železniškega prevoza hitro izgubi.

Največja sprememba? Cena ne bo več edino merilo

Za podjetja zato problem ne bo samo v višji ceni prevoza. Večja težava je lahko nepredvidljivost: motnje na pomorskih poteh, pomanjkanje kadra, zastoji in spremembe regulative lahko podaljšajo dobavne roke in povečajo stroške.

Pri GZS zato podjetjem priporočajo scenarijsko načrtovanje, dolgoročna partnerstva z zanesljivimi ponudniki ter več vlaganja v sledljivost in digitalno preglednost dobavne verige.

Logistika do leta 2030 tako ne bo nujno samo dražja. Za podjetja bo pomembnejše vprašanje, koliko lahko zanesljivo napovejo njen strošek in čas.

Celotni članek je objavljen v posebni izdaji Podjetna logistika.

  Preberite tudi
Iz posebnih izdaj
Pomakni se na vrh