Prof. dr. Masten: »Subvencije skrajšanega delovnega časa niso prava rešitev.«

Lesna industrija v Sloveniji (C16 – predelava lesa brez pohištva) vstopa v leto 2026 z opaznim ohlajanjem. Proizvodnja je v začetku leta medletno upadla za 5,9 %, število zaposlenih pa se je skrčilo pod 8.200.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) zato predlaga razširitev sheme skrajšanega delovnega časa tudi na ta del panoge. Po njihovem mnenju gre za ciklično ohlajanje, ki ga poglabljajo šibkejša naročila na evropskih trgih in izpad kupcev na Bližnjem vzhodu. Ukrep, ki je bil uspešen med covidom, naj bi zdaj preprečil odpuščanja in ohranil proizvodne zmogljivosti.

Prof. dr. Igor Masten pa opozarja, da je primerjava s covidom napačna

»Ne gre za to, da je lesna industrija neučinkovita – nasprotno, gre za panogo z velikim potencialom. Razumem skrb GZS. Toda ta ukrep je bil zasnovan za čas fizičnih omejitev v dobavnih verigah in gibanju potrošnikov. Danes takšnih ovir ni. Uporaba covid-logike v normalnih razmerah pomeni predvsem trošenje javnega denarja brez dolgoročnega učinka.«

Masten opozarja, da subvencioniranje skrajšanega delovnega časa v primeru trendnih ali strukturnih sprememb ne reši problema, temveč ga samo odlaša:

»Če gre za dolgoročne spremembe v povpraševanju, potem tak ukrep prinaša visok račun za davkoplačevalce, vključno s podjetji.

Del članstva GZS bo kratkoročno na boljšem, drugi pa ne. Potrebujemo uravnotežen pogled.«

Namesto začasnih subvencij po njegovem mnenju potrebujemo ukrepe, ki panogo krepijo

»Če gre za dolgoročne spremembe, so veliko bolj smiselni ukrepi finaciranja prekvalifikacij, podporne sheme financiranja investicij in prenosa tehnologij in podpora pametni specializaciji. Ti ukrepi so sicer težji za izvedbo, a edini prinašajo trajen učinek.«

Odločitev vlade bo pokazala, ali bomo težave reševali z začasnimi subvencijami ali z dolgoročnimi ukrepi za večjo dodano vrednost in konkurenčnost lesne industrije.

  Preberite tudi
Iz posebnih izdaj
Pomakni se na vrh