»Umetna inteligenca je kot lopata.«
- Goran Novković
- Foto: Barbara Reya
- 11 decembra, 2025
- Intervju
Osem let je minilo od kitajskega prevzema podjetja Outfit7, znanega po franšizi Talking Tom & Friends. Že takrat je imelo podjetje svoje enote na Cipru, kjer sta še vedno sedež podjetja in strateški studio, v Sloveniji, kjer je produkcijski studio, v Londonu, kjer je prodajni center, in v ZDA, kjer je razvojni center za video, animacijo, filme in risanke. Zdaj ima enoto tudi na Kitajskem.
V Sloveniji je bilo pred osmimi leti okoli 200 zaposlenih, zdaj jih je med 320 in 340. Skupno pa skupina Outfit7 zaposluje že več kot 400 ljudi. V Sloveniji je torej večina zaposlenih v skupini in bistveno več zaposlenih kot ob kitajskem prevzemu podjetja. O razvoju podjetja, trgu iger, Kitajski in še čem smo se pogovarjali z Jernejem Česnom, članom uprave za področje organizacije v skupini Outfit7 in poslovodjem studia Ekipa2 Slovenija.
Kako je po osmih letih od prodaje poslovati v nekdanjem slovenskem startupu, zdaj v lasti enega največjih kitajskih tehnoloških podjetij – Zhejiang Jinke Entertainment Culture Co. Ltd.? Katere so največje tri razlike, ki so nastale v teh osmih letih?
Zrasli smo. Celotna panoga se je bistveno spremenila. Potrebe po kadru in razvoju v prihodnosti pa so povsem drugačne. Sicer pa sta Outfit 7 in Ekipa2 ostala zvesta temu, kar je bilo zasnovano že pred osmimi leti. To je razlog, da na globalni ravni ohranjamo svojo pozicijo enega največjih igralcev v naši panogi.
Pred osmimi leti je bilo nameščenih 10 milijard naših iger, zdaj pa jih je že 25 milijard.«
Za koliko ste zrasli v teh osmih letih?
Število zaposlenih smo več kot podvojili, število izdanih iger pa še bolj. Pred osmimi leti je bilo nameščenih 10 milijard naših iger, zdaj pa jih je že 25 milijard.
Kako pa se je spremenila panoga?
Iz startupovske se je spremenila v povsem zrelo industrijo. Dejansko se srečujemo z enakimi izzivi kot industrija hrane in drugih hitro potrošnih izdelkov, gradbeništva ali česarkoli drugega. V zadnjih letih se je panoga izjemno konsolidirala, vanjo je namesto prej prevladujočih skladov vstopil zasebni kapital. Zdaj je bistveno več dodajanja dodane vrednosti osnovnemu produktu kot pionirskega načina delovanja.
Kaj se je spremenilo na kadrovskem področju?
Bolj potrebujemo specifične kadre. Včasih takšnih kadrov sploh ni bilo ali pa so bili samouki. Morali smo jih graditi sami. Zdaj ti kadri na trgu obstajajo, a je velik izziv, kako jih privabiti v Slovenijo in na druge naše lokacije. Izziv je tudi, kako njihovo znanje integrirati znotraj podjetja in kako jih razvijati naprej.
Programerji zaradi umetne inteligence (UI) niso več potrebni toliko kot nekoč. Katere kadre zdaj najbolj potrebujete?
Kadre z drugačnimi veščinami. Nekoč je bilo pomembno, kako znaš programirati, zdaj pa je pomembneje, kako znaš uporabljati UI kot svoje orodje in si olajšati delo; kako zgraditi arhitekturo, da bo produkt zanimiv na dolgi rok, pri čemer mu bo mogoče dodajati nove elemente.
Znani ste bili po Talking Tomu. Katere pa so nove glavne znamke vaših iger?
Najbrž vas bom razočaral in hkrati presenetil. To je še vedno Talking Tom, le da zdaj ni samo Talking Tom, ampak tudi njegovi prijatelji. Vsi ti karakterji delujejo kot učinkovita unikatna znamka. Naše poslovanje že od začetka ne temelji na novih znamkah, ampak na ekosistemu okoli Talking Toma. Uporabniki tej znamki zaupajo, zato jo gradimo naprej.
Kako bo UI vplivala na prihodnost mobilne zabave in igre? Rebeka Leskovar Kropivšek, inženirka leta, mi je pred kratkim zaupala, da se inženirji najbolj smejijo poimenovanju inteligenca. Boris Cergol, strokovnjak za UI, pa jo je opisal kot pametnega asistenta.
UI je kot lopata. Je zelo dobro orodje, ki bo nadomestilo določena opravila in jih olajšalo, vendar jo mora še vedno nekdo upravljati. Zelo pomembno pri tem je znanje, kako z njo ravnati, zato je treba izobraževati kader, ki bo UI upravljal kot superorodje. Če se ji prepustimo, nas namreč UI lahko zapelje na povsem napačne poti.
»Na razvoj otrok ne vplivajo digitalne aplikacije; nanj moramo vplivati starši. To dobro vem, ker imam več otrok.«
Etično vprašanje. Vemo, da so zlasti mladi izjemno navezani na digitalne storitve in da ima to negativne stranske učinke. Kako bo s tem v prihodnje? Bo to vse težji izziv ali pa bomo dejavnosti vendarle uravnotežili tako, da bodo otroci spet fizično aktivnejši?
V tovrstnih izzivih pogosto primerjamo jabolka in hruške, takšna primerjava pa ni ravno korektna. Na razvoj otrok ne vplivajo digitalne aplikacije; nanj moramo vplivati starši. To vem dobro, ker imam več otrok. Naša odgovornost v podjetju je, da razvijamo produkte, ki dejansko omogočajo pameten razvoj oziroma kakovostno preživljanje časa.
Kako pa vi pri svojih otrocih uravnotežite njihove analogne in digitalne dejavnosti?
Tako, da grem z njimi ven in da smo pogosto zunaj stanovanja. Ko govorimo o aplikacijah, pa obstajajo rešitve, kot je starševski nadzor – »parental control« in »family link«. Tako vemo, kako otroci preživljajo čas. Ko dobijo novo aplikacijo, pa jim je treba razložiti, čemu je namenjena in kako jo lahko pametno uporabljajo.
Ali tudi vas odločitve, da mobilnih telefonov ne bo več v šolah, spominjajo na zgodovinsko obdobje, ko so delovalci razbijali stroje?
Ja.
Kako bi to področje lahko uredili drugače?
Nekatere države uvajajo izobraževanje o tem že v šole, kar se mi zdi zelo pametno. Če nekomu nekaj omejimo, vsi vemo, kaj se bo zgodilo: ljudje bodo nekako pogruntali, kako do tega priti. Če pa nekoga izobrazimo, da začne zadevo uporabljati pametno, in ga ozavestimo, je drugače.
V farmaciji nam v Sloveniji uspeva. Postali smo zelo pomembni, in sicer že v razvojni vlogi, ne samo v logistični in proizvodni. Ali bi lahko bila Slovenija podobno pomembna tudi v vaši panogi?
Slovenija z Outfitom 7, 3FS-u, nekdanji Zemanti, Seltri, Sportradarju to nekako že je.
Mislite širše na močna tehnološka podjetja v IT, ne na industrijo zabave …
Da. To velja predvsem glede na število prebivalcev v Sloveniji. Zelo pomembno pa bo, kako se bodo ta podjetja in panoga razvijali naprej.
Kaj predvidevate?
Trenutno se zelo trudimo, kot vsa visokotehnološka podjetja, da nas sploh postavijo na zemljevid podjetij, ki v državo prinašajo zelo veliko dodano vrednost. To počnemo prek Slovenskega tehnološkega foruma in raznih interesnih združenj.
Želimo priti bližje v šolskemu sistemu, ki je, ko gre za razvoj kadrov za našo panogo, na predpotopni ravni.«
Želimo priti bližje v šolskem sistemu, ki je, ko gre za razvoj kadrov za našo panogo, tako rekoč na predpotopni ravni. Naša industrija že potrebuje in bo še bolj potrebovala specifična znanja. Zdi se mi, da bi šolstvo to moralo podpirati in vlagati v to smer.
Kako do kadrov prihodnosti?
Že zdaj jih je težko dobiti. Razvijati se moramo interno. Kadri prihajajo tudi iz tujine in tega se ne smemo bati. Če so se ljudje pripravljeni preseliti v Slovenijo, ker lahko tu dobijo dodano vrednost, novo znanje, jih je treba sprejeti. Ker tudi oni prinašajo znanje, ki ga bodo delili in širili naprej.
Ali znamo privabljati takšne kadre v Slovenijo? V prejšnji Podjetni Slovenji je Miha Jagodic, ki je solastnik startupa Bloq.it v Lizboni, dejal, da Lizbona še ni tako dobra lokacija za startupe, kot je predstavljeno, da pa znajo dobre kadre tja privabiti z lepo naravo in sončnim vremenom. Ali slovenska država zna tako prodajati Slovenijo?
Ne vem, če zna to prodati država, vidim pa, da to znamo podjetja, ki za tem tudi stojimo. Prvo, kar potrebuješ, da v Slovenijo privabiš visokokvalificiran kader, je zavedanje, kaj mu lahko ponudiš in kaj bo v podjetju dobil. Da bo videl dodano vrednost. Ko pridejo k nam in vidijo okolje, se jih večina odloči, da se preselijo sem skupaj z družinami. Slovenija s svojo majhnostjo ponuja ogromno, predvsem pa se naši tuji sodelavci med nami čutijo sprejete.
Koliko tujih sodelavcev je v vašem podjetju? Od kod vse prihajajo?
V celotni skupini Outfit je 36 različnih narodnosti. Skupaj nas je na globalni ravni več kot 400. Prišli so tudi iz Dominikanske republike, Argentine, Brazilije. Ogromno jih je iz Srbije in Hrvaške, sicer pa iz celotne Evrope in različnih krajev sveta.
Koliko vi, ki ste del menedžmenta podjetja, čutite kitajske lastnike?
Naš globalni lastnik Zhejiang Jinke Entertainment Culture Co. Ltd. deluje na različnih področjih, tudi na področju razvoja robotov z UI in različnih drugih orodij. Outfit 7 pa znotraj te korporacije kot samostojna skupina prav tako deluje na globalni ravni z glavno franšizo Talking Tom & prijatelji. Ekipa2 je produkcijski studio znotraj skupine Outfit7.
Čutimo jih predvsem pri tem, kaj kot lastniki zahtevajo od nas. Gre za klasičen odnos med lastnikom in podjetjem.
Vemo, kakšen je geostrateški položaj. Kitajska ni postala le gospodarski, temveč tudi velikanski tehnološki tiger. Imamo v Sloveniji kakšne specifike, ki bi jih lahko izkoristili, da bi bolj sodelovali s kitajskim gospodarstvom?
Imamo nekaj specifičnih znanj, ki bi kitajske partnerje utegnila zanimati. Verjamem, da imamo tudi precej dobrih kadrov in zelo dobre ideje. Na Kitajskem je trenutno zgoščene zelo veliko moči in neizkoriščenega kapitala, ki išče smiselne investicije.
Vprašanje je, ali jim v Sloveniji znamo predstaviti priložnosti in ali tudi oni v nas vidijo potencial.
Ali to pomeni, da je ta hip priložnost za zelo močne kitajske investicije v Sloveniji?
Zagotovo. Če so seveda v Sloveniji podjetja, v katera bi bilo smiselno investirati.
Tudi greenfield investicije, nova podjetja?
Greenfield investicije so zgodba iz preteklosti. Zdaj so tarče dobra podjetja, dobri startupi, ki potrebujejo finančne injekcije oziroma neko drugo spodbudno okolje za rast.
Največja prednost Kitajcev je, da so zelo fokusirani. Po eni strani so odprti, po drugi pa zelo restriktivni.«
Kako se bo Kitajska razvijala v naslednjih desetletjih?
Še naprej zelo pospešeno. Njihova največja prednost je, da so zelo osredotočeni. Po eni strani so odprti, po drugi pa zelo restriktivni. Če se tam spremeni ideologija, torej usmeritev s strani politike oziroma vodstva države, bodo k temu stremeli vsi, brez izgovorov. To jih močno poganja naprej.
Operativno so močni …
Operativno so močni in zelo predani temu, kar je njihova vizija.
Kaj pa, če bo vodstvo kdaj v prihodnje s svojo vizijo zgrešilo?
Tudi to bodo pojedli. Tudi za tem bodo stali. V času kovida so ogromno vlagali v izobraževanje na daljavo. To so bile ogromne investicije. Potem so spoznali, da je večina ljudi preklopila na digitalni svet in preživela preveč časa na mobilnih aplikacijah. Hladno so sprejeli tako imenovani »anti-addiction system«, sistem proti zasvojenosti, s katerim so omejili čas uporabe telefonov.
Kaj to pomeni v praksi? Da so ljudje na telefonu dobili signal o omejitvi njegove uporabe?
Točno to. Če vedo, kaj so ciljni rezultati, sprejemajo tudi svoje napake oziroma stojijo za svojimi odločitvami. Ali so te dobre, pa pokaže čas.
Kako vidite razvoj digitalnih iger v prihodnem desetletju?
Panoga je popolnoma dozorela. Igre in zabavna industrija bodo ostali, ker je to trend po vsem svetu. Ljudje pa bodo čas kakovostno preživljali tako ali drugače. Treba bo iskati niše, kjer uporabniki dejansko preživljajo svoj čas. Znotraj drugih platform, znotraj nekega drugega okolja – ne le z namestitvijo aplikacije.
Kako se sami spopadate z veliko odgovornostjo pri vodenju takšnega podjetja?
Imam eno napako, po drugi strani pa je to mogoče tudi prednost: tega ne vidim kot podjetje, ampak tu vidim svojo »bando«, s katero sodelujem in se razvijam.
To je lahko še težje.
Res je, ampak tako delujemo. Naše načelo je: zaposluj boljše ljudi, kot si sam. Tako gradimo naslednjo generacijo. Ko je čas, da se umaknemo oziroma določene funkcije prepustimo nekomu, ki je res boljši, to naredimo. Podjetja in razvoja tako ne omejujemo.
Iz posebnih izdaj
Korakanje v finančno samostojnost: odlašajte z nakupi
Se sliši malce smešno? Zadeva dejansko deluje. Odlog zadovoljstva ni odrekanje radostim, temveč zavestna odločitev,
Pametne pošiljke: kako senzorji rešujejo milijarde
Internet stvari (IoT) je postal ključno orodje v logistiki, saj omogoča sledenje v realnem času, predvidljivo vzdrževanje in zmanjševanje odpadkov.
Po kibernetskem napadu v stečaj?
Kibernetski napadi niso samo zoprna reč, ki ti oteži delo. Prinašajo namreč ogromne stroške, ki si jih nekatera podjetja niti
Na Poljskem so prodali žago, veliko kot nogometno igrišče
Ali veste, da Mebor prodaja tudi na Tahiti in Fidži? Kako se jim je uspelo prebiti med največje slovenske podjetniške
