Kakšne so začetne plače za diplomante?

Mlade čakajo nove, drugačne priložnosti. Pred sabo pa imajo tudi izzive, s katerimi se bodo morali spopasti. Zbrali smo šest najopaznejših trendov, ki oblikujejo prihodnost dela za mlade.

Več kot izobrazba pomenijo kompetence in potenciali

Fokus trga dela se spreminja. Poudarek ni več toliko na izobrazbi (z izjemo reguliranih poklicev), temveč bolj na kompetencah in potencialih, pojasnjuje strokovna direktorica e-Študentskega servisa ter strokovnjakinja za mlade in trg dela Vesna Miloševič Zupančič:

»Torej kaj zna posameznik narediti v praksi ter na katerih področjih ima potenciale in tudi motivacijo, da te potenciale razvije.«

Če pogledamo oglase za delo, lahko hitro opazimo, da delodajalci prednost dajejo izkušnjam na dotičnem področju, opozarja Vesna Miloševič Zupančič. Izjema so regulirani poklici (področje zdravstva, vzgoje in izobraževanja, pravosodje, gradbeništvo, farmacija, arhitektura …), kjer je določena izobrazba pogoj za opravljanje dela ali pa za opravljanje strokovnih izpitov in licenc.

Pogosteje delodajalci več poudarka dajejo končani izobrazbi tudi v primeru nereguliranih, a ožje specializiranih, predvsem tehničnih poklicev. Tudi v tem primeru pa opažajo razkorak med pričakovanji in realnostjo, dodaja Vesna Miloševič Zupančič.

Delo na daljavo in fleksibilne oblike dela

Mladi si želijo fleksibilnosti, hibridnega dela ter dobrega ravnovesja med delom in prostim časom.

Njihove želje glede lokacije dela so denimo zelo različne, kaže anketa Mladi in trg dela, ki so jo v aprilu 2025 izvedli na e-Študentskem servisu in v kateri je sodelovalo 7.523 mladih.

Po obdobju pandemije se kaže raznolikost želja: večina si želi strukture, a tudi nekaj prilagodljivosti, ugotavljajo na e-Študentskem servisu. 47 % si želi stalno delo na lokaciji delodajalca, 41 % daje prednost hibridnemu delu. Presenečenje je, da si jih zelo malo želi delati izključno na daljavo, le 5 %.

Zanimivo je, da jih ima 46,3 % raje klasičen delovnik, torej pet dni po osem ur. Petina (19,5 %) bi izbrala skrajšani delovnik. Dobra desetina (11,3 %) pa bi najraje opravljala projektno delo, denimo več kot osem ur na dan, nato pa imela prosto obdobje.

Delodajalci se prilagajajo, vendar počasi, opažajo na e-Študentskem servisu. Še vedno namreč prevladuje klasična oblika zaposlitve. Se pa počasi že povečujejo možnosti za delo od doma, projektno delo ali samostojne podjetnike (s. p.).

Podjetništvo kot alternativa zaposlitvi

Narašča zanimanje za startupe, samozaposlitev in freelancing. Trendi veljajo predvsem v kreativnih industrijah in IT-ju. 17,3 % mladih si želi imeti svoje podjetje takoj po končanem študiju, kažejo rezultati ankete e-Študentskega servisa. Skoraj tretjina (32,6 %) pa si jih v prihodnosti želi ustvariti lastno podjetje. To je zelo spodbudno za prihodnost Slovenije – le da jim na poti do tja ne zmanjka zagona.

Na voljo imajo dobre podporne sheme, denimo za mlade podjetnike, in različne subvencije. Veliko pomoči lahko dobijo tudi v inkubatorjih. Težava ostajajo nepredvidljivo poslovno in davčno okolje ter visoke davčne obremenitve.

Rast povpraševanja po digitalnih in zelenih veščinah

Delodajalci se vse bolj zavedajo, da znanje hitro zastareva. Ni več ključno, koliko si ga že pridobil, temveč je najpomembneje vedeti, kje najti potrebne informacije, in imeti voljo za to, navaja prva znanstvena monografija o študentskem delu v Sloveniji z naslovom Vloga študentskega dela na trgu dela v Sloveniji: pravna, ekonomska in kadrovska analiza (dostopna je na povezavi).

Pri bodočih zaposlenih vse bolj iščejo digitalno pismenost. V večini primerov pričakujejo vsaj osnovno, medtem ko je napredna, denimo programiranje, obdelava podatkov in delo z AI, prav tako vse bolj iskana.

V porastu so zelena delovna mesta, denimo v zvezi z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri. Predvsem na račun zavez EU v okviru zelenega prehoda. Dobre zaposlitvene možnosti predstavljajo tudi področja STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika).

Višja izobrazba ne pomeni nujno dobre službe

Začetne plače so za diplomante pogosto le malo nad minimalno plačo. Začetna plača za diplomanta, denimo strojne ali elektro smeri, znaša 1.200 evrov neto v manjših krajih in od 1.400 do 1.450 evrov neto v Ljubljani – za redne položaje brez izkušenj, navajajo uporabniki foruma Reddit. Pravijo, da je 1.200 evrov že kar soliden začetek.

Skoraj tretjina (30 %) mladih med 25. in 34. letom ima zaposlitev, ki ne zahteva njihove izobrazbene ravni, kažejo podatki SURS iz leta 2023. Da ima Slovenija nadpovprečno stopnjo izobrazbe med mladimi, a tudi nadpovprečen delež mladih, zaposlenih na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovi stopnji izobrazbe, kaže raziskava Education at Glance OECD.

Številni z visoko izobrazbo se vključujejo v prekariate, torej s. p.-je brez stabilnosti.

Študentsko delo odpira pot do delodajalca

Mladi pogosto težko najdejo prvo zaposlitev, ker jim manjka praktičnih izkušenj. Po drugi strani pa je velika verjetnost, da med delodajalci pri študentskem delu eden od njih tudi kasneje postane delodajalec. Kar 62 % mladih se je zaposlilo pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo, ugotavlja raziskava Ninamedia iz leta 2022. Poleg tega je delo prek študentskega servisa eden boljših načinov nabiranja izkušenj, zato je zelo pomembno, da mladi občasno delajo že v času študija.

Trendi kažejo, da so mladi vse bolj karierno ozaveščeni, razlaga Vesna Miloševič Zupančič: »To pomeni, da vsaj v višjih letnikih študija oziroma ob zaključku srednješolskega izobraževanja bolj strateško izbirajo študentska dela – izbirajo tista pri uglednih/dobrih delodajalcih, kjer razvijajo pomembne kompetence (poklicno specifične in prenosljive/mehke), ki so povezane s smerjo izobraževanja in/ali želenim poklicnim področjem ter vodijo do redne zaposlitve.«

Študentsko delo pa ni koristno samo zaradi denarja ali izkušenj, ampak tudi zato, ker tako lahko spoznate, kaj vam ustreza, v čem ste dobri in kaj bi v življenju radi počeli. Z vsakim delom pridobite nekaj več samozavesti in se lažje odločate, po kateri poti želite iti. Poleg tega spoznavate ljudi in vzpostavljate stike z delodajalci, kar vam lahko pomaga tudi kasneje – pri iskanju prakse, mentorja ali prve »prave« službe, še navaja monografija.