»Slovenci prej spustijo partnerja v podjetje kot Avstrijci.«
Ta sklad je v Sloveniji kot manjšinski solastnik že vstopil v dve močni hitro rastoči podjetji, Resalto in genEplanet. Niklas Pichler je zato prava oseba, da iz prve roke izvemo, kaj takšna investicija lahko prinese podjetju in predvsem podjetniku, družbenikom oziroma ustanoviteljem.
Niklas Pichler na Slovenian Bridgeu
Niklas Pichler je bil pred dnevi gost na investicijsko-razvojni konferenci Slovenian Business Bridge (Slovenski poslovni most), ki ga organizira AmCham Slovenia, in sicer na omizju Zeleno srce Evrope: središče za visoke tehnologije in inovacije. AmCham Slovenia je partner Podjetne Slovenije.
Kakšna je vloga vašega sklada v podjetjih, v katera vstopate?
Naša vloga je podjetju zagotoviti kapital in mu pomagati, da se povzpne na novo raven rasti. Ustanovitelju pustimo, da ostane večinski delničar in ga tudi vodi, mi pa vstopimo kot manjšinski družabnik. Navadno so to hitro rastoča podjetja s prihodki med 4 in 30 do 40 milijoni evrov letno, ki so hkrati vodilni na nacionalnih ali regionalnih trgih. Potrebujejo kapital za nadaljnjo hitro rast ali pa partnerja, ki jim pomaga podjetje razvijati naprej.
Ali takšnemu podjetju ponudite le denar, kapital, ali tudi mehke veščine oziroma kakšno drugo znanje?
Za primer vzemimo podjetje genEplanet, v katerega smo vstopili pred kratkim. Ukvarja se z razvojem in prodajo najsodobnejših izdelkov za medicinske teste DNK. Najprej smo poskušali razumeti načrte o rasti podjetja v prihodnje in razloge, ki ustanovitelja motivirajo k razvoju podjetja. Nato sporazumno pripravimo in izvajamo načrt rasti.
Mi smo osredotočeni na investicije v JV Evropo, zato imamo v teh državah ter v srednji in vzhodni Evropi zelo močne povezave. Poznam celoten ekosistem, od bank, skladov do svetovalcev. Sam pa imam tudi odlične povezave v delu držav DACH (Nemčiji, Avstriji in Švici).
Z našimi povezavami v JV Evropi smo podjetju pomagali prodreti na bolgarski in romunski trg ter hkrati najti prevzemne tarče. Cilj podjetja je namreč v svoji niši postati absolutno prvi na trgih srednje in vzhodne Evrope. Obenem pa se želi z bolj ciljno strategijo počasi širiti tudi na trge zahodne Evrope.
Vstopili ste tudi v Resalto, ki se ukvarja z energetskim upravljanjem. Kako pa ste se našli s tem podjetjem?
BlackPeak Capital je v to podjetje investiralo že pred leti. Tudi v tem primeru je bilo podjetje na svojem področju že najmočnejše na slovenskem trgu ter je želelo prodreti v srednjo in vzhodno Evropo. Navadno najdemo takšna podjetja v fazi, ko še niso na radarju večjih skladov. Resalti smo prav tako pomagali odpirati vrata na teh trgih.
Tekmeci iz zahodne Evrope neradi vstopajo v srednjo in vzhodno Evropo. Države srednje in vzhodne Evrope so namreč večinoma majhne, prebivalci govorijo različne jezike, države pa imajo različne davčne sisteme. Prek Resalte nam je uspelo konsolidirali te trge in postati pomemben igralec v regiji, s tem pa privlačna prevzemna ciljna priložnost za zahodnoevropske strateške investitorje.
Kje vse investirate?
Na petih trgih: v Sloveniji, Bolgariji, Romuniji, Srbiji in na Hrvaškem. Slovenija je najbolj razvita med njimi in zelo blizu trgom DACH. Veliko slovenskih podjetij ima zato ambicije na teh trgih, s tem pa so zanimiva za nas.
Slovenska podjetja imajo nasploh najbolje razvite sisteme poročanja in najbolj razvito korporativno upravljanje v regiji. Navsezadnje je mentaliteta slovenskih podjetnikov podobna zahodnoevropski. BlackPeak Capital bo zato naslednjih mesecih in letih zagotovo načrtoval več vlaganj v Sloveniji.
Ali se slovenski podjetniki po karakterju razlikujejo od tistih v drugih regijah? Razvoj podjetništva je bil različen po različnih državah.
V vseh teh državah je opaziti, da nove, mlade generacije podjetnikov odhajajo na študij v tujino in se vračajo domov, tudi v Slovenijo, da bi odprli svoje podjetje. S takšnimi ljudmi radi kreiramo partnerstva. Slovenska podjetja pa so bolj pripravljena nanje, a to velja tudi za mlajše, druge generacije v ostalih omenjenih državah.
Katera vaša znanja podjetja najbolj potrebujejo?
To se praviloma najbolje opazi, ko podjetja naletijo na večje izzive. Hitro rastoča podjetja se morajo prej ali slej spoprijeti s hitrimi spremembami na trgu, napakami vodstva in podobno. Pogosto se srečujejo z izzivi pri upravljanju rasti. Včasih to vodi tudi do začasne neuspešnosti in finančnih težav.
V takšnih časih poskušamo biti zelo potrpežljiv in vztrajen partner. Kot manjšinski lastnik moramo še posebej paziti na pravo ravnotežje, saj podjetja ne vodimo. Treba je uskladiti interese z večinskim lastnikom, skupaj razviti načrt ter potrpežljivo vztrajati pri načrtovanih korakih in potrebnih spremembah.
Če bi se pogovarjali s predstavniki podjetij, v katera smo investirali, bi vam gotovo povedali, da je BlackPeak Capital zelo konstruktiven partner. Tako v dobrih kot v slabih časih.
Naš skupen dogovor z ustanovitelji je, da podjetje dvignemo na višjo raven, v prihodnosti pa najdemo strateškega kupca ali drugega finančnega investitorja zanj. V izjemnih primerih gre lahko tudi za prodajo z javno ponudbo delnic. Preden pridemo do tega, BlackPeak Capital podjetju pomaga rasti, razvijati inovativne rešitve in odpirati nova delovna mesta. To je dobro za lokalno okolje in nacionalno gospodarstvo.
To so mednarodni institucionalni vlagatelji: Evropski investicijski sklad, ki sodi v Evropsko investicijsko banko, EBRD in IFC iz ZDA. Poleg tega so to zasebni institucionalni vlagatelji: Sklad skladov Erste Bank, največji baltski pokojninski sklad INVL, vodilni romunski pokojninski sklad Pencii, tudi dva pokojninska slovenska sklada (Prva in SOP). Poleg tega pa so v sklad vložili manjši investitorji in posamezniki.
Največji izziv je, kako v primeru nesoglasij z ustanovitelji skupaj najti novo soglasje o nadaljnjih korakih. Takšna partnerstva so kot zakonski stan.
Kaj je največji izziv pri sodelovanju z družabniki v takšnih podjetjih?
Pred vstopom se z lastniki podjetja pogovorimo o interesih in dogovorimo o tem, kako bomo razvijali podjetje. Včasih seveda pride do nesoglasij, kako voditi podjetje; zlasti, ko načrtovani rezultati niso doseženi. Največji izziv je, kako skupaj najti novo soglasje o nadaljnjih korakih. Takšna partnerstva so kot zakonski stan, a z omejenimi možnostmi za ločitev.
V Sloveniji je še vedno veliko podjetnikov prve generacije. Če jih primerjate z avstrijskimi: ali opazite razlike pri partnerstvih zaradi velike čustvene navezanosti na lastno podjetje, ki so ga postavili na noge?
Če nekdo desetletja vodi svoje podjetje, je težko hitro spremeniti miselnost in odnos zaradi manjšinskega lastnika, ki vstopi v podjetje. Pri tem ni velike razlike, ali je ta podjetnik Slovenec ali Avstrijec.
Lahko bi celo rekel, da Slovenci prej kot Avstrijci spustijo partnerja v podjetje in ga z njim skupaj razvijajo naprej. Verjetno ste presenečeni. Toda razlog tiči v tem, da so bila avstrijska podjetja tradicionalno zelo financirana s posojili. V večini držav JV Evrope pa je bila razpoložljivost bančnih posojil, zlasti za podjetja z manj sredstvi, dolga leta manjša. Treba se je bilo povezati s finančnimi vlagatelji in tako zbrati kapital.
Čeprav je Slovenija majhna država, pa ima na drugi strani zelo dobro razvit podjetniški ekosistem, od semenskega kapitala, skladov tveganega kapitala, investicijskih skladov za poznejše faze razvoja pa vse do bančnega sistema. Na tem področju Avstrija verjetno celo malo zaostaja za Slovenijo.
Že veste, ali boste kmalu znova investirali v kakšno slovensko podjetje?
Iščemo predvsem priložnosti med podjetji iz panog IT-programiranja, industrijskih niš, poslovnih storitev in zdravstva.
Sorodni prispevki