Preberite tudi: Čiščenje in zaščita vrhunske kakovosti
Promocijsko besedilo
Navigacija za plovbo v letu 2023
Ekonomisti in finančniki navajajo 11 tveganj in 6 nasvetov za poslovanje v prihodnjem letu.
Leto 2023 bo za podjetja zahtevno. Umar Sloveniji za prihodnje leto napoveduje 1,4-odstotno gospodarsko rast in 6-odstotno inflacijo. Višjo, 1,8-odstotno gospodarsko rast v 2023 so Sloveniji pred dnevi napovedali pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF). Ta je slovensko gospodarstvo označil za odporno, a pri spoprijemanju z energetsko krizo pozval tudi k ukrepom, ki so bolj ciljno usmerjeni v zniževanje inflacije.
»V letu 2023 nas čakajo tveganja, povezana s krčenjem gospodarske rasti in poglabljanjem recesije ter povišano inflacijo. Torej gredo v smeri stagflacije,« opozarja ekonomist Egon Zakrajšek, višji svetovalec pri Banki za mednarodne poravnave v švicarskem Baslu.
Evropska komisija v jesenski napovedi predvideva, da bosta imela evrsko območje in EU 0,3-odstotno gospodarsko rast ter 6,1-odstotno (evrsko območje) oziroma 7-odstotno inflacijo (EU).
Preberite tudi: Zmanjšajte si stroške ravnanja z odpadki
Promocijsko besedilo
Egon Zakrajšek: »Čaka na stagflacija.«
»V tem letu smo imeli sinhroniziran cikel monetarne politike. Skoraj vse centralne banke so začele višati obrestne mere glede na inflacijo. Tega v letu 2023 ne bo več, saj so makroekonomske razmere v posameznih državah različne. Za Slovenijo to pomeni, da bo med ukrepi ECB, ki se je že začela soočati z recesijo v evrskem območju in z visoko inflacijo, ter ukrepi Banke Slovenije velik razkorak. Čaka nas stagflacija in to pomeni zapleten položaj, kar zadeva monetarno politiko,« pojasnjuje Zakrajšek.
Ekonomiste in finančne strokovnjake smo vprašali, katera bodo poglavitna tveganja za podjetja v 2023.
TVEGANJA IN NASVETI ZA ODLOČEVALCE
1. TVEGANJE POČASNEGA ODZIVANJA
V gospodarstvu in politiki se bo nadaljevala negotovost, ki bo ogrožala tako našo konkurenčnost kot izvajanje načrtovanega, pa tudi naš standard. Inflacijska spirala bo rasla oziroma realno ostala na visoki dvomestni ravni. Teh tudi višanje obrestnih mer centralnih bank v prihodnjem letu ne bo moglo bistveno ublažiti, saj je sedanja inflacija realen gospodarski, in ne le monetarni problem,« meni Sibil Svilan, nekdanji predsednik uprave SID banke.
»Glavna nevarnost je, da bi centralne banke dezinflacijsko politiko izvajale prepočasi ali jo celo opustile, in sicer zaradi recesije, ki se bo pojavila. Fiskalna politika bi zato delovala le pospešeno subvencijsko, a z gospodarskega vidika napačno. S tem bi gospodarski položaj poslabšali, saj se bodo nadaljevale omejitve v dobavah gnojil, kemikalij in drugih proizvodov v prehrambni, tehnoloških in drugih verigah vrednosti ter predvsem energije in redkih surovin,« svari Svilan.
2. TVEGANJE VIŠJIH JAVNIH IZDATKOV
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, izpostavlja tveganje višjih obrestnih mer, ki bodo precej verjetno še trajale.
»Države bodo morale biti pripravljene tudi na izhodno strategijo iz podpornih ukrepov (od 2024 naprej). Pomembno je tudi, da so podporni fiskalni ukrepi v večji meri začasni oziroma da ne pomenijo trajnejšega zvišanja ravni javnih izdatkov.«
3. TVEGANJE DOLGOŽIVE INFLACIJE
Po Ivančevem mnenju lahko fiskalna politika stabilizira povpraševanje v obdobju recesije, vendar to lahko vpliva na podaljšanje obdobja inflacije.
»Če bodo cene energentov in surovin še vedno visoke zaradi znižane ponudbe, potem ukrepi cenovnih kapic na porabo gospodinjstev ali znižanje davka na dodano vrednost ne bodo prispevali k znižanju veleprodajnih cen. Te pa so breme za poslovni sektor (ki nima uveljavljene kapice).«
4. TVEGANJE ODZIVA FINANČNIH TRGOV
Po mnenju Mojmirja Mraka, profesorja na ljubljanski Ekonomski fakulteti, je ob odsotnosti fiskalnih pravil tudi v letu 2023 pričakovati ekspanzivno fiskalno politiko držav članic evrskega in širšega območja EU.
»Ta pa je lahko ogrožena v primeru spremembe odnosa finančnih trgov do Evropske monetarne unije,« opozarja Mojmir Mrak.
Nujni bodo novi poslovni modeli
Slovensko gospodarstvo bo moralo oblikovati nov izvozni model, če bo želelo ostati konkurenčno in imeti možnosti za razvoj, opozarja Sibil Svilan. »Spremembe morajo temeljiti na lastni inovativnosti in virih podjetij ter dolgoročnem trajnostnem pogledu. Le z novimi poslovnimi modeli se bodo podjetja lahko umestila v globalne tehnološke verige ter poiskala ustrezne partnerje za alternativne vire in posle,« poudarja Svilan.
Podobno meni Mojmir Mrak: »Pod vplivom geopolitičnih dejavnikov se dogajajo velike strukturne spremembe. Te spremembe, na primer energetska kriza in krajšanje dobavnih verig, seveda predstavljajo veliki izziv, a obenem tudi priložnost. Za podjetnike bo ključno to, da v gospodarsko izrazito spremenjenem svetu najdejo svoje novo mesto.«
5. TVEGANJE VISOKE ZADOLŽENOSTI V SVETU
Javni in korporativni sektor sta zadolžena. Nastopi lahko težava financiranja teh sektorjev pri višjih obrestnih merah, kar v preteklosti, ob ničelnih in negativnih obrestnih merah, ni predstavljalo takšnega tveganja, ugotavlja Egon Zakrajšek.
»V prihodnje bi se lahko pojavilo bistveno več fiskalnih problemov, še posebej v državah, ki so bolj ranljive. To je precej pomembno tveganje, ki lahko destabilizira globalno gospodarstvo.«
6. TVEGANJE KRHKIH PROIZVODNIH VERIG
Geopolitična trenja, povezana z dogajanjem med Ukrajino in Rusijo, v gospodarstvo in na finančne trge vnašajo precej negotovosti. To bo vplivalo na cene surovin, napoveduje Zakrajšek.
»Vpliv vojne je velika fiskalna (zadolževanje) in logistična (embargo) ter moralna obremenitev za EU, kar je pomembno razumeti, dodaja Sibil Svilan.
Zakrajšek kot dodatno tveganje izpostavlja kovid, na katerega se države odzivajo zelo različno.
»Kitajska še vedno vztraja pri drakonski antikovidni politiki. To ima negativne vplive na proizvodne verige, njihovo potrošnjo in proizvodnjo, s tem pa tudi na globalno gospodarsko rast.«
Manj oblakov že v drugi polovici 2023?
»Gospodarstvo v evro- in širšem evropskem območju, ki bo v prvem poletju leta 2023 zelo verjetno v blagi recesiji, bo v drugem poletju ponovno začelo rasti. Vse to velja seveda pod predpostavko, da ne bo prišlo do dodatne eskalacije vojne v Ukrajini,« poudarja Mojmir Mrak.
7. TVEGANJE VARČNIH POTROŠNIKOV
»Geopolitična tveganja lahko negativno vplivajo na potrošnjo, predvsem zaradi strahu potrošnikov. V tem času država nima učinkovitega orodja, da bi preprečila dvig stopnje varčevanja. Alokacija dodatnih sredstev (vavčerjev ali transferjev) je v takšnih razmerah nesmiselna,« izpostavlja Bojan Ivanc.
8. TVEGANJE NEENOTNOSTI EU
Po navedbah ekonomista Anžeta Burgerja, profesorja na Fakulteti za družbene vede, sta bili EU in liberalna svetovna ureditev v zadnjih letih pod velikimi pritiski. Kako bi morali ravnati v trenutnih razmerah?
»Politiki naj se na ravni EU zavzemajo za utrditev enotnosti Unije, vključitev nečlanic v soseščini v povezavo ter za izboljšanje odpornosti ekonomskega in političnega vladanja EU. Demokracija in svoboščine naj postanejo vzvodi mehke moči zunanjega delovanja EU in korenček za pogojevanje sodelovanja z nedemokratičnimi režimi.«
Potrebna pospešitev strukturnih reform
Slovenija se spopada z velikimi negativnimi učinki odlaganja strukturnih reform, ugotavlja Anže Burger, ki predlaga čimprejšnjo izvedbo naslednjih ukrepov:
- zdravstvena reforma po zgledu nizozemskega modela (zasebne zavarovalnice in zasebni izvajalci zdravstvenih storitev),
- nova pokojninska reforma,
- racionalizacija javnega sektorja,
- davčna reforma (zmanjšanje davkov iz naslova zmanjšanja javnih izdatkov, razširitev baze in znižanje mejnih davčnih stopenj),
- stanovanjska reforma (liberalizacija gradnje, nepremičninski davek, podvojitev števila prebivalcev v Ljubljani),
- energetska reforma (dodatni blok JEK, investicije v izolacije stavb, bolj učinkovito ogrevanje, izboljšanje javnega prevoza) in
- izstop države iz podjetij, ki delujejo na trgu.
9. TVEGANJE NOVIH PRAVIL TRAJNOSTI
Tveganja je treba obvladovati tudi v povezavi z novimi pravili EU, ki se vzpostavljajo v gospodarskem trendu trajnosti delovanja in poslovanja gospodarskih subjektov.
»Sprejeta je bila nova direktiva o trajnostnosti (direktiva CSRD, ki jo je pripravila Evropska komisija, op. a.), ki od gospodarskih subjektov zahteva, da od leta 2024 na nov način poročajo o okoljskih, socialnih in upravljavskih kazalnikih (ESG, op. a.). Vsi, ki bodo v prihodnje želeli sodelovati v mednarodnih verigah vrednosti, bodo morali to izvajati oziroma o tem poročati,« pojasnjuje Sibil Svilan.
10. TVEGANJE MOČNIH GLOBALNIH IGRALCEV
Ker so azijska in afriška gospodarstva manj izpostavljena vplivu vojne v Evropi in inflacije, imajo možnost, da se ugodneje razvijajo, ocenjuje Svilan.
»Na teh trgih bo več priložnosti kot v EU, četudi je ta v fazi energetske prenove. Poleg tega so v EU prisotna latentna nesoglasja med članicami, ko vsaka rešuje sebe in svoj položaj v globalnih proizvodnih verigah, predvsem v povezavi z možno deindustrializacijo evropskih podjetij – sploh če hitro uspemo rešiti izziv energetskih in okolijskih virov.«
Igro vodi močan dolar
»V ZDA je ekonomski cikel še v velikem zagonu. Ameriški Fed je odločen, da bo inflacijo obdržal na ciljnih ravneh. To bo imelo velike posledice na dogajanje z dolarjem. V valutnem razmerju med evrom in dolarjem bo slednji verjetno ostal močan. To bo koristilo evropskim izvoznikom, po drugi strani pa bo negativno vplivalo na inflacijo. Na globalnih trgih so namreč cene, zlasti surovin in nafte, pretežno v dolarjih,« pojasnjuje Zakrajšek.
11. TVEGANJE NOVE GLOBALNE DINAMIKE
Na globalni ravni je mednarodna liberalna ureditev podvržena veliki grožnji populizmov, notranjih protislovij, avtoritarizmov, porajajočih se novih velesil, okolijskih izzivov in ekonomskega protekcionizma, ugotavlja Burger.
»Na najvišji ravni odločanja naj se torej politiki zavzemajo za ohranjanje multilateralne ureditve, utemeljene na pravilih. Takšen sistem namreč edini varuje interese malih držav in preprečuje delitev globalne ureditve na zahodnocentrični in kitajskocentrični blok.«