Kaj DELA naša vlada? In česa NE DELA?

Objavljamo, kaj vlada načrtuje in kaj je že uresničila v zadnjih mesecih, pa morda tega niste zasledili. In tudi, na katerih področjih očitno ni dovolj volje za razvojne spremembe.

V zadnjih tednih smo zbrali nekaj pomembnih predlogov podjetnikov in poslovnežev ter jih naslovili na ministrstva. Iz odgovorov se dokaj jasno vidi, kaj naša vlada dela in česa ne. Oziroma česa ne želi narediti.

  1. Kmalu nove spremembe pri zaposlovanju tujcev po novi direktivi EU. Toda kaj se dogaja s Filipini?
  2. Kakšne spodbude starejšim in podjetjem se obetajo v sklopu nove pokojninske reforme?
  3. Notar na daljavo po načrtu do junija 2025.
  4. Poleg širitve štajerske in primorske vpadnice tudi nova parkirišča za osebna in tovorna vozila vzdolž avtocest.
  5. Veliko vprašanje: ali se minister za finance zaveda, kaj potrebujejo najbolj konkurenčna visokotehnološka podjetja? Ali razume, kateri so njihovi največji kadrovski izzivi?

A. Zaposlovanje tujcev: kako ga olajšati?

V reviji Podjetna Slovenija smo že nekajkrat pisali o tem, kako zaprto zaposlitveno politiko do tujcev vodi Slovenija, pa naj je na oblasti levosredinska ali desnosredinska koalicija. Pristojnim ministrstvom smo zato zastavili nekaj vprašanj.

1

Kaj bo torej naša vlada naredila, da bo zaposlovanje tujcev lažje?

Pripravljajo se nove spremembe zakona o tujcih (ZTuj) ter zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), saj je treba že to jesen prenesti Direktivo EU o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve, sporočajo z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDSSZ).

Med drugim bodo prinesle naslednje:

Možnost krajše zaposlitve za top strokovnjake.

Prosilci bodo za pridobitev modre karte EU (enotno dovoljenje za visokokvalificirane kadre) morali predložiti sklenjeno pogodbo za zaposlitev z delodajalcem v EU ali zavezujočo ponudbo za zaposlitev za najmanj 6, in ne več za 12 mesecev, kot to velja zdaj. Predložiti bodo morali tudi dokazila o kvalifikacijah in poklicni usposobljenosti. (MDSSZ)

Nižji spodnji prag za najnižjo plačo.

Spodnji prag za najnižjo plačo, ki jo morajo prosilci zaslužiti, se je po direktivi znižal na najmanj 1-kratnik bruto letne plače v državi članici zaposlitve. Doslej je veljal prag najmanj 1,5-kratnik povprečne bruto letne plače v državi zaposlitve. (MDSSZ)

Širši nabor kandidatov.

Za modro karto bodo lahko zaprosili tudi upravičenci do mednarodne zaščite. (MDSSZ)

Lažja zaposlitev za nekatere poklice.

Nekatere vrste poklicnih kvalifikacij, na primer v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije, bo mogoče potrditi z dokazilom o ustreznih delovnih izkušnjah. (MDSSZ)

Lažja selitev družin med državami EU.

Imetniki modre karte EU se bodo lažje selili iz ene v drugo državo EU po enem letu dela v državi, v katero so se preselili na začetku. Družina jih bo lahko spremljala, s čimer bosta olajšana mobilnost znotraj EU in hitrejši postopek ponovnega združevanja družin. (MDSSZ)

Širši možen nabor kandidatov.

Posodobljeni predpisi bodo beguncem in iskalcem azila, ki so trenutno v EU, omogočili, da za modro karto zaprosijo v drugih državah EU, ne več le tam, kjer so prejeli zaščito. (MDSSZ)

Predlog sprememb zakona o tujcih je še v pripravi.

Njihov sprejem je predviden do konca letošnjega leta, so sporočili z MNZ.

Kaj pa Filipini?

Ni jasnega odgovora, ali bo sporazum, ki bi omogočal zaposlovanje Filipincev v Sloveniji, res dosežen do konca leta, o čemer so mediji pisali poleti. Z MDDSZ so namreč odgovorili le: »Sporazum s Filipini je v fazi priprave oziroma usklajevanja besedila sporazuma. Sklepanje mednarodnih pogodb zahteva kar nekaj časa in ni odvisno samo od ene države pogodbenice, temveč od volje in usklajenosti interesov obeh držav pogodbenic. Pogajanja so lahko v posameznih primerih dolgotrajna.«

Na to možnost podjetja sicer čakajo že več kot pet let!

2

In kaj je naša vlada pred kratkim storila, da je zaposlovanje tujcev vendarle malce lažje?

Konec birokracije s prstnimi odtisi. V Sloveniji.

»Z zadnjo novelo Zakona o tujcih je omogočena hramba zajetih prstnih odtisov za obdobje pet let tudi za namen podaljšanja in izdaje nadaljnjega dovoljenja za prebivanje. To pomeni, da tujcu v postopku podaljšanja dovoljenja za prebivanje ne bo več treba ponovno oddati prstnih odtisov, temveč se bodo uporabili prstni odtisi, zajeti v postopku izdaje prvega dovoljenja za prebivanje,« so nam sporočili z ministrstva za notranje zadeve (MNZ). Končno!

Kaj pa odvzem prstih odtisov v tujini?

Spomnimo, pisali smo o tem, kako morajo kandidati za zaposlitve v tujini z letalom po več ur potovati na slovenske konzulate po svetu, saj lahko svoje prstne odtise oddajo le tam.

MNZ: »V primeru izdaje prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo Zakon o tujcih že zdaj v šestem odstavku 37.a člena določenim kategorijam tujcev omogoča, da prošnjo vložijo pri pristojni upravni enoti v Sloveniji, kjer nato tujec v postopku odda tudi prstna odtisa. Vložitev prošnje in oddajo prstnih odtisov na pristojni upravni enoti Zakon o tujcih na primer omogoča tudi v postopku izdaje prvega enotnega dovoljenja zaradi visokokvalificirane zaposlitve – modra karta EU … Prošnjo za izdajo prvega enotnega dovoljenja pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji lahko vloži tudi oseba, ki na podlagi predložitve mnenja pristojnega ministrstva izkaže obstoj gospodarskega interesa za Republiko Slovenijo.«

Toda v praksi to verjetno pomeni, da bo večina tujih delavcev za zdaj, ob prvi odločitvi za delo v Sloveniji, očitno morala še naprej potovati tudi po nekaj ur daleč z letalom oddajat prstne odtise na slovenske konzulate po svetu. Ker zgoraj omenjeno velja le za določene kategorije delavcev, za izjeme.

Lažja migracija tujcev med podjetji.

Z aprilsko spremembo ZTuj in ZZSDT lahko tujec že na podlagi veljavnega enotnega dovoljenja in »soglasja za zamenjavo«, ki ga izda zavod za zaposlovanje, zamenja delovno mesto, zamenja delodajalca ali se zaposli pri dveh ali več delodajalcih. Pisna odobritev oziroma odločba upravne enote ne bo več potrebna. V zadnjih nekaj letih je bilo na letni ravni izdanih od 2.500 do 3.000 takšnih odločb. (MDSSZ)

Hitrejša zaposlitev prosilcev za mednarodno zaščito.

Prosilci za mednarodno zaščito lahko uveljavljajo pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela že po treh mesecih od vložitve prošnje za mednarodno zaščito, če jim v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati tujcu. Do uveljavitve novele ZZSDT je bil ta rok devet mesecev. (MDSSZ)

200 tujih študentov iz držav nečlanic EU več.

Vlada je junija sprejela sklep o soglasju k povečanju števila razpisanih mest za tujce, državljane držav, ki niso države članice Evropske unije, v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe na javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodih v študijskem letu 2023/2024. Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem so predlagale povečanje vpisnih mest za tujce (tuje državljane, ki prihajajo iz držav, ki niso države članice EU) za skupaj 200 mest na 26 študijskih programih, so sporočili z ministrstva za javno upravo. (MJU)

Nekaj tisoč manj vlog v Ljubljani.

Letos sprejeta sprememba Zakona o državni upravi na področju tujskih zadev ministrici za javno upravo omogoča prerazporeditev zadev na manj obremenjene upravne enote (UE). K zmanjšanju števila nerešenih zadev na področju tujcev prispeva medoddelčno sodelovanje med UE in znotraj posamičnih UE. Po podatkih UE Ljubljana se je v zgolj treh mesecih število nerešenih vlog na področju izdaje in podaljšanja dovoljenj za prebivanje zmanjšalo za nekaj tisoč vlog. To je približno toliko, kot jih ta upravna enota na mesec tudi prejme. (MJU)

Kaj pa več študijskih programov v angleščini?

To področje se še raziskuje. Pred meseci smo pisali, da imajo na Danskem veliko več tehniških študijskih programov v angleščini. Tako privabljajo najboljše razvojne kadre iz tujine. Danska podjetja pa jih tako lahko nagovorijo zelo zgodaj. Na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) smo zato naslovili vprašanje: »Kako boste spremenili predpise, da bo več študijskih programov v Sloveniji v angleščini že na dodiplomskem študiju in bo s tem omogočeno, da bo več kakovostnih tujih kadrov ostalo v Sloveniji?« 

MVZI pripravlja izhodišča za nov Zakon o visokem šolstvu, ki se bo posvečal tudi temu vprašanju. V ta namen so lani razpisali ciljni raziskovalni program »Upravljanje jezikovne politike visokega šolstva: pregled stanja, dobrih praks in ukrepi«, ki bo zaključen do konca tega meseca. 

V okviru raziskave bodo pripravljena tudi priporočila za jezikovno upravljanje visokega šolstva, ki bodo gradivo za delovno skupino za prenovo visokošolske zakonodaje, ki ima na MVZI mandat za pripravo koncepta in predloga nove visokošolske zakonodaje. Ob tem sicer na MVZI poudarjajo, da že obstoječa zakonodaja ne onemogoča privabljanja tujih študentov, saj je bilo v študijskem letu 2022/23 vpisanih več kot 8.000 tujih študentov (12,4 % vseh študentov), kar je nad povprečjem v EU.

Vprašanje pa seveda je, ali želimo biti glede na naše demografske trende samo nadpovprečni ali v vrhu.

B. Pokojninska reforma: kaj prinaša aktivnim?

Nove spodbude za aktivne starejše. Eden bolj perečih izzivov Slovenije je in bo še naprej staranje prebivalstva, zaradi česar bo čedalje manj domačih zaposlenih. Na MDDSZ smo zato naslovili vprašanje, ali bodo predlagali podaljševanje delovne dobe s prožnimi shemami upokojevanja. In s kakšnimi? 

Med izhodišči za razpravo s socialnimi partnerji med drugim predlagajo naslednje nove ukrepe za spodbujanje delovne aktivnosti starejših:

  • dodatni odmerni odstotek za delo po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe,

  • delno upokojitev,

  • subvencije za prispevke starejših,

  • pravico do dela 80/90/100:

    • delavka dela z 80-odstotno delovno obremenitvijo (ali 75-odstotnim, torej 6-urnim delovnikom),

    • prejema 90 % plače,

    • ima plačanih 100 % prispevkov, z ustrezno subvencijo za razliko med prispevki od plače in polnimi prispevki.

Usklajevanja s socialnimi partnerji bi se morala začeti že avgusta letos, a delodajalci zaradi odnosa vlade do socialnega dialoga bojkotirajo delo ekonomsko-socialnega sveta.  

Boljši strokovnjaki – boljši izdelki – boljša prodaja – višje plače – več davkov – več za zdravstvo – višje pokojnine … Veriga je jasna.

C. Boj proti birokraciji: kaj vse se dogaja?

Kako se vlada loteva birokratskih ovir? Je denimo digitalizacija podjetjem končno prinesla manj poročanja?

Poenostavitev poročanja o plačah.

Z MJU so nam sporočili naslednje: »Med zadnjimi poenostavitvami na področju poročanja je sprememba načina poročanja o plačah. Poročanje je po novem zastavljeno tako, da je bil na poročila prek REK-obrazcev dodan določen nabor podatkov, medtem ko je bila za podjetja na drugi strani predvidena ukinitev poročanja o plačah na AJPES. Ocenjen prihranek tako za podjetja kot za javni sektor zanaša približno milijon evrov.«

Kakšni so drugi rezultati?

Zdi se, da protibirokratski boj ni ravno med prednostnimi nalogami te vlade, saj kaj več konkretnega o prioritetah celotne vlade v boju proti korupciji iz kabineta predsednika vlade nismo izvedeli. Z MJU smo dobili nekaj informacij, iz kabineta predsednika vlade pa samo: »Sporočamo, da ste odgovore že prejeli s strani resorjev. V kabinetu predsednika vlade zato ne bomo posebej odgovarjali.«

Med našimi vprašanji sta bili tudi:

    1. Katere največje 3 birokratske ovire za podjetja boste rešili do konca leta 2023?
    2. Ima vaša vlada kak sistematičen protibirokratski program? Če ga ima, kateri so po vašem mnenju 3 konkretni najpomembnejši protibirokratski ukrepi za podjetja doslej v vašem mandatu, z rezultati vred?

Kabinet smo zato ponovno zaprosili za odgovore: »Odgovore na nekatera vprašanja smo res že prejeli od resornih ministrstev. Vendar jih še nismo prejeli od vseh. A to ni pomembno, ker so bila ta vprašanja posebej namenjena kabinetu predsednika vlade. Zato vas vljudno prosim za vaše odgovore.« Želeli smo namreč izvedeti, katere so prioritete vlade v celoti pri odpravi birokratskih ovir za podjetja. Odgovora ni bilo.

Sicer so z MJU sporočili, da vlada ima »protibirokratski program«, in sicer da je usmerjen v popravljalne ukrepe oziroma odpravo administrativnih ovir. A kaj več konkretnega, razen lani pripravljene aplikacije za podporo poročanju za izvajanje ukrepov iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), v katerega so vključeni vsi resorji in drugi sodelujoči organi in izvajalci pri NOO, nismo izvedeli.

Notar na daljavo najpozneje junija 2025.

No, nekoliko konkretnejše odgovore smo z ministrstva za pravosodje (MP) prejeli glede uvedbe notarja na daljavo. Imamo namreč staromoden sistem notariata. Pogodbena razmerja še vedno ni mogoče urejati v celoti na daljavo, digitalna infrastruktura pa je stara.

MP in Notarska zbornica Slovenije sta pristopili k pripravi pravnih podlag za digitalizacijo notarskih storitev. V skladu z novelo Zakona o notariatu je namreč treba omogočiti izvajanje notarskih storitev prek neposredne varne videopovezave z notarjem, z možnostjo videoelektronske identifikacije.

V teku je javno naročilo za izbiro izvajalca za razvoj novega informacijskega sistema »Notar na daljavo« v okviru projekta »Digitalizacija notarskih storitev«. Skladno s časovnico investicijskega projekta bo projekt predvidoma izveden konec naslednjega leta. »Notar na daljavo« bo skupaj s tehničnimi pogoji za videopovezavo z notarjem in za videoelektronsko identifikacijo vzpostavljen predvidoma do junija 2025, pravijo na MP.

Kaj to pomeni v praksi? Z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) so nam sporočili, da bodo spremenili zakon o gospodarskih družbah, ki med drugim ureja sodelovanje notarjev pri ustanovitvi družb z omejeno odgovornostjo in delniških družb.  

Z novelo ZGD-1L bodo omogočili ustanavljanje kapitalskih družb, registracijo podružnic tujih podjetij ter vlaganje dokumentov in informacij v sodni register v celoti na elektronski način, to je s spletnimi registrskimi postopki.

Strankam bodo ponudili uporabo nadgrajenega informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom (SPOT) in možnost neposredne, varne videopovezave z notarji pri sestavljanju ustanovitvenih aktov in vlaganju prijav za vpis družb v sodni register. Notar bo lahko na daljavo prek varne videopovezave preveril identiteto bodočih družbenikov, sestavil ali potrdil listine, potrebne za vpis družbe v sodni register, ter sestavil in vložil predlog za vpis družbe v sodni register.

Z novelo ZGD-1L se zagotavlja tudi pravna podlaga za izvajanje virtualnih skupščin v delniških družbah. Hkrati posega tudi v pravila, ki bodo olajšala izvajanje elektronskih skupščin delniških družb.

O prenovi registra Slovenije do 1. kvartala 2024.

»V pripravi je celovita prenova Poslovnega registra Slovenije oziroma širše registrske zakonodaje. Cilj je poenostaviti in poenotiti postopke registracije poslovnih subjektov, zlasti tistih, ki se najprej vpišejo v primarni register, potem pa še v poslovni register. Okvirno gre za 22 skupin poslovnih subjektov, ki se vodijo v 22 registrih pri 13 organih.« Tudi to so nam sporočili z MGTŠ.

Sprejem predloga ZPRS-2 je načrtovan predvidoma za konec leta 2023 oziroma v prvem kvartalu 2024, prinesel pa naj bi:

    • digitalizacijo vpisa poslovnih subjektov v poslovni register prek informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom (SPOT),
    • vodenje podatkov o poslovnih subjektih na enem mestu, tj. v poslovnem registru in
    • mehanizme za vodenje ažurnih podatkov o vseh poslovnih subjektih.
Ali bomo pri koheziji sledili Avstrijcem?

Nekaj razpisov iz kohezijskih sredstev je za podjetja napovedanih šele konec leta. Podjetja dolgo čakajo na razpise, to pa upočasnjuje njihov razvoj. Na ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) smo zato naslovili vprašanje, ali podpirajo idejo, da bi imeli kontinuirano odprte razpise, na primer za raziskave in razvoj, da bi se lahko podjetja prijavila, že ko je odprt nacionalni proračun?

Na tak način delujejo v Avstriji, s čimer iz nacionalnega proračuna časovno zalagajo denar v času prehoda med dvema evropskima finančnima perspektivama, ko je pri razpisih največji zastoj.

Na MKRR takšno idejo podpirajo. »V okviru izvajanja evropske kohezijske politike se trudimo, da imajo razpisi na področju RRI več rednih in predvidljivih prijavnih rokov za oddajo vlog.« Niso pa sporočili, kako in kdaj bi avstrijski sistem uveljavili.

Č. Promet: kdaj in kako iz zastojev?

Poletna sezona je vnovič pokazala, da cestne prometnice proti Primorski in okoli Ljubljane niso ustrezne. Zmogljivost vseh štirih delov slovenskega avtocestnega križa je podobna, zlasti primorski krak pa je bistveno bolj obremenjen. Razlogov je več: dnevna potovanja v službo, vikend potovanja domačega prebivalstva na oddih, turistična potovanja tujcev, tovorni promet iz jadranskih pristanišč, mednarodni promet po koridorju Barcelona – Kijev … Pa to ni edino prometno ozko grlo v Sloveniji.

Z ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so postregli z nekaj podatki. Povprečni letni dnevni promet na primorski avtocesti se je v zadnjih 10 letih povečal za 22 %, od tega 17 % pri osebnih vozilih, največ pa v segmentu težkih tovornih vozil nad 7 ton (58 %) in vlačilcev (42 %). Povečanje števila tovornih vozil je posledica povečanega pretovora iz Luke Koper ter tranzita iz Italije proti vzhodu in obratno, trenutne kapacitete železniških povezav proti Primorski pa so polno izkoriščene.

Do izgradnje drugega železniškega tira od Divače do Kopra bistvenih izboljšav na tovornem prometu po mnenju MOPE ni mogoče doseči. Predvideno je, da bo drugi tir zgrajen do konca leta 2025.

Na MOPE trdijo, da je dvig števila osebnih vozil tudi posledica dejstva, da se je med letoma 2017 in 2021 zmanjšalo povprečno število potnikov v osebnih avtomobilih. Zasedenost osebnih avtomobilov na delovni dan je po raziskavah statističnega urada (SURS) padla z 1,49 potnika leta 2017 na 1,34 potnika leta 2021. Najbolj so bili neizkoriščeni osebni avtomobili za namen poti na delo oziroma v službo. Za ta namen je zasedenost upadla z 1,29 potnika na avto leta 2017 na zgolj 1,19 potnika leta 2021.

A Slovenija je zaradi svoje geostrateške lege, kjer se križata baltsko-jadranski in sredozemski cestni koridor, močno obremenjena s težkim tovornim prometom, dodajajo na ministrstvu za infrastrukturo (MzI).

Ukrepi?

Okrepitev avtobusnih prevozov.

V naslednjih letih želijo povečati frekvenco in izboljšati ponudbo avtobusnih prevozov. Konec maja so bile podeljene koncesije za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, ki predvideva povečanje števila opravljenih kilometrov za 20 % glede na leto 2019. Z novimi koncesijskimi pogodbami, ki bodo zaživele v letu 2024, se bo število odhodov avtobusov po posameznih itinerarjih dodatno povečalo, v smeri Primorske za 18 dodatnih avtobusov na dan. (MOPE)

Cenovno ugodna enotna vozovnica. S 1. junijem je bila uvedena cenovno ugodna enotna vozovnica »Slovenija« za vse potnike (mesečna, letna), ki omogoča neomejeno vožnjo z JPP, ne glede na starost, vrsto JPP-prevoza in prevoznika, za 70 EUR na mesec in 560 EUR na leto. Uvedeni so bili tudi vikend popusti in skupinske vozovnice. (MOPE)

Nova parkirišča vzdolž avtocest.

DARS načrtuje vzpostavitev multimodalnih točk vzdolž avtocestnega omrežja, ki bodo omogočale parkiranje vozil in združevanje potnikov v eno vozilo. Kjer bo to smiselno in izvedljivo, bodo na teh točkah vzpostavili tudi postajališča hitrih avtobusnih linij v smeri proti Ljubljani. Cilj je povečati zasedenost vozil (MOPE).

V teku so tudi aktivnosti za zagotovitev dodatnih parkirnih mest za tovorna vozila na obstoječih prometnih površinah ob avtocestnem križu ter zagotovitev varnih in varovanih parkirišč. (MzI)

Mehki ukrepi za zmanjšanje prometa.

Potencial je tudi v mehkih ukrepih, ki bi lahko dodatno pripomogli k zmanjšanju pritiska na prometni sistem, zlasti ceste. To so: delo od doma, fleksibilen čas prihoda na delo, sprememba sistema povračila stroškov prevoza na delo/z dela, prostorsko načrtovanje na regionalni ravni, stanovanjska politika in policentrični razvoj. (MOPE)

A zgolj spodbujanje tako imenovanih mehkih ukrepov trajnostne mobilnosti ne more biti celovita oziroma dovolj učinkovita rešitev za vzpostavitev sodobnega prometnega sistema. Ustrezno infrastrukturno omrežje namreč predstavlja hrbtenico uspešnega razvoja gospodarstva in mobilnosti prebivalstva ter ga ni mogoče nadomestiti zgolj z ukrepi trajnostne mobilnosti, ocenjujejo na MzI.

Vzpostavitev 3. pasu proti Primorski in Štajerski.

Načrtovane so nove investicije za zagotovitev večje pretočnosti prometa (vzpostavitev 3. pasu na primorskem in štajerskem avtocestnem kraku pri Ljubljani, izgradnja Bertoške in Serminske vpadnice, pomembnih za dostop v Luko Koper). (MzI)

Čim več blaga po železnici.

Pri obvladovanju tovornega prometa je pomembna modernizacija železniške infrastrukture, posodabljanje regionalnih železniških povezav in gradnja 2. tira Divača–Koper. Dolgoročni cilj je prepeljati čim več blaga po železnici, s tem pa vplivati na zmanjšanje tovornega prometa na cestah. (MzI)


Spoštovani minister, se sploh zavedate izzivov podjetij?

Ministrstvo za finance smo soočili z leta znanimi davčnimi izzivi, zlasti podjetij z visoko dodano vrednostjo, ki v globalni tekmi potrebujejo davčne ukrepe za privabljanje najboljših kadrov.

Slovensko gospodarstvo se je namreč v zadnjih 15 letih močno prestrukturiralo. Čedalje več imamo podjetij, ki so nišni evropski ali svetovni šampioni. Za najboljše, razvojne, visokostrokovne kadre tekmujejo na evropskem in tudi svetovnem trgu.

Pri tem trčijo ob dejstvo, da so v slabšem položaju od zahodnih tekmecev pri plačah, ki so na letni ravni do nekaj deset tisoč evrov višje, kot je prag najvišjega dohodninskega razreda v Sloveniji. Za enako neto plačo takšnega strokovnjaka slovenska podjetja namreč v tem kritičnem plačnem intervalu plačujejo višji skupni strošek plače, tako imenovani bruto 2.

Naj poudarimo: ne gre samo za ta podjetja. Gre za to, kako bomo v prihodnje vsi živeli v Sloveniji. Najboljši kadri so ključnega pomena zaradi demografskih razmer v Sloveniji, ker lahko odločilno vplivajo na rast dodane vrednosti v podjetjih in v celotnem gospodarstvu. Slednja pa je nujna, če hočemo vsaj zadržati družbeni standard na področju zdravstva, pokojnin in tako naprej.

Ministrstvo za finance smo zato vprašali:
    • Kdaj in kako bodo visokotehnološkim podjetjem omogočili, da bodo pri plačnih dajatvah konkurenčna denimo z avstrijskimi, ko gre za privabljanje visokostrokovnih kadrov, katerih letna bruto plača je višja od najvišjega dohodninskega razreda v Sloveniji?

Poleg tega je v Sloveniji precej podjetnikov, ki nimajo naslednikov in bi radi, da podjetje nasledijo dolgoletni zaposleni. A pri tem trčijo ob dejstvo, da bi zaposleni ob takšnem »dedovanju« morali takoj plačati ogromne dajatve. Takšna podjetja tako končajo v tuji lasti ali pa celo doživijo razvojni zastoj oziroma zaidejo v težave.

Druga podjetja bi rada z opcijami motivirala in nagradila zaposlene, pa tudi to ni najbolj ugodno. Država pa iz tega naslova – udeležbe pri dobičku zaposlenih (nagrajevanja) – zaradi davčnih razlogov nima skoraj nobenih prihodkov.

Ministrstvo za finance smo zato vprašali:
    • Kdaj in kako bodo zaposlenim omogočili, da lahko v nasledstvenem postopku »dedujejo« deleže v podjetjih v lasti podjetnikov na davčno ugoden način? In ali se strinjajo, da so v Sloveniji zaposleni, ki so prispevali k razvoju podjetij, pri nasledstvu podjetja v slabšem položaju kot družinski člani lastnikov?
    • Kdaj in kako bodo spremenili pravila, da se bodo podjetjem izplačalo nagrajevati zaposlene tudi z opcijami? Kakšna bodo uzakonjena pravila?

Odgovori? Piarovski, nič konkretnega. Denimo:

»Poudarjamo, da demografske spremembe v tem trenutku predstavljajo enega od ključnih izzivov, zato so zlasti pomembne in ključne spremembe, povezane s sistemom pokojninskega zavarovanja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Tam, kjer bo potrebno, bo temu sledila tudi prilagoditev davčne politike, predvsem z vidika financiranja posameznega sistema in vzdržnosti celotnih javnih financ, saj bomo morali prihodnje leto ponovno spoštovati fiskalno pravilo.«

Povedano preprosto: Raje pričakujete višje obremenitve.

Res so dodali:

    • »Pri tem pa je pomembno, da dvigujemo globalno konkurenčnost, povečujemo zaposlenost in drugo, predvsem pa z ustvarjanjem boljšega poslovnega okolja vplivamo na pozitivno klimo tako na strani gospodarstva kot zaposlenih.«
    • »Nedvomno je ustrezna, razpoložljiva delovna sila eden od ključnih pogojev gospodarske aktivnosti, vendar pa je treba poudariti, da obremenitev dela z davki in prispevki ni edini dejavnik za pridobivanje in zadrževanje visokokvalificiranih kadrov.« 

Se tudi vam zdi, da ne pripravljajo ničesar ali pa se sploh ne zavedajo, kaj potrebujejo razvojna podjetja?
Se tudi vam zdi, da od tega spet ne bo nič, čeprav številne države poznajo takšne parcialne rešitve, kot jim rečejo na MF, ker ne stanejo veliko, lahko pa veliko prispevajo k hitrejšemu razvoju – in s tem k večji blaginji?
Boljši strokovnjaki – boljši izdelki – boljša prodaja – višje plače – več davkov – več za zdravstvo – višje pokojnine … Veriga je jasna.

Toda žal nas je v uredništvu najbolj presenetil naslednji stavek iz odgovora MF: »Podatki kažejo, da je davčni primež večji v bolj razvitih državah, torej v državah, kamor naša delovna sila najpogosteje odhaja (v Italiji, Franciji, Avstriji, Nemčiji, Belgiji).«

Spoštovani minister Klemen Boštjančič, v teh državah desetletja gradijo drugačno razvojno politiko in tudi razvoju prijazno davčno politiko kot vi:

    • Zato imajo bistveno večjo dodano vrednost.
    • Zato si lahko privoščijo tudi večji davčni primež.
    • In zato nam bodo še naprej jemali najboljše kadre!

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh