»Lastnik me je gledal kot čuka na veji.«
Boštjan Jerončič je že več kot deset let direktor ajdovskega podjetja Incom. Ustanovil ga je Andrej Slokar, ki je še vedno lastnik podjetja. Andrej Slokar je sicer tudi oče naše reprezentančne alpske smučarske Andreje Slokar.
Ajdovščina je z Incomom postala prestolnica slovenskega sladoleda. Vsak dan ga naredijo več kot tri milijone kosov! Proizvajajo kar tisoč različnih sladoledov, izvažajo pa ga na vse konce sveta, od Nove Zelandije, Avstralije, Kitajske in Vietnama na vzhodu do ZDA na zahodu.
Boštjan Jerončič je bil zato pravi sogovornik za 17. spletni pogovor Podjetne Slovenije. Ključna tema: kako zmagati v negotovih globalnih razmerah in tudi kako naj mladi podjetniki zmagajo na svoji podjetniški poti.
Pomlad je. Prihaja vaša sezona. Koliko sladoleda se poje pozimi in koliko poleti?
Trend se spreminja in ljudje po sladoledu posegamo tudi v zimskem obdobju. Proizvajalci smo nad tem navdušeni. Seveda veliko manj kot poleti, ker pa poslujemo po vsem svetu, se nekje začne poletje, drugje zima. Tako lahko vzdržujemo čim bolj stabilno proizvodnjo. Močno pa razvijamo tudi naš drugi izdelek, čokolado.
Če pogledamo celotno skupino Incom, bo program čokolade počasi dosegel že pet odstotkov prihodkov. Skupno je naredimo že več kot 4.000 ton na leto. Letos smo uveljavili novo blagovno znamko čokolade. To je znamka Nora.
Nora? Je tako nora? 😊
Čisto nora je in ima povsem razkuštrano frizuro – kot vse, kar pride iz Ajdovščine. Pod to znamko zdaj na trg prihaja čokoladni »vafelj«, ki niti ni prava, »tradicionalna« čokolada. Pa tudi namazi z okusom lešnika in pistacije. Naša znamka Alive pa ostaja znamka zdravih čokolad in sladoledov, ki si jih privoščimo brez slabe vesti.
»Če bi naš sladoled dali na košarkarsko igrišče, bi glede na lansko količino prišli do višine 135 metrov.«
Proizvajate tisoč različnih sladoledov, tri milijone kosov sladoleda naredite na dan. Koliko je to v masi ali dolžini?
Smo že malo bližje štirim milijonom kosov. V masi je to 150 ton sladoleda na dan ali 850–900 palet na dan. Če bi naš sladoled dali na košarkarsko igrišče, bi glede na lansko proizvodno količino prišli do višine 135 metrov. Če pa bi ga prenesli na nogometno igrišče, bi dosegli višino skoraj 11 metrov. V poletnih mesecih lahko iz našega domačega skladišča odpelje tudi 50 tovornjakov na dan.
Kako pa ga prevažate po svetu?
Srce našega poslovanja je v Evropi, zato ga še vedno 90-odstotno prevažamo s tovornjaki. Poleg tega več kot tisoč kontejnerjev sladoleda na leto prepeljemo z ladijskimi zabojniki. V vsak zabojnik damo dva sledilnika temperature. Tako v vsakem hipu vemo, kakšna je temperatura v njem.
Naše vzorce pa prevažamo tudi z letali, s suhim ledom. Zaradi terorističnih napadov so piloti tisti, ki se odločijo, ali bodo paket s suhim ledom vzeli na krov ali pa ne. Zgodilo se je že, da smo morali izstopiti iz letala in potem potovali z drugim letalom.
Med letoma 2018 in 2023 ste izvoz povečali za 2,5-krat. Kako je bilo lani in kako gre letos?
Leta 2014, ko sem prišel v podjetje, je Incom ustvaril 5,5 milijona prihodkov. Takrat sem lastniku v šali dejal, da nimam pojma, kako prodajati sladoled niti kako ga delati. Toda hkrati sem rekel, da ga bomo čez deset let naredili 10-krat več.
Lastnik me je gledal kot čuka na veji. A do leta 2023 smo skoraj potrojili prihodke. Lani smo jih ustvarili skoraj 155 milijonov, letos pa jih načrtujemo 167 milijonov, skupaj s čokolado več kot 170 milijonov evrov.
Zgradili ste prepoznavne blagovne znamke sladoleda na tujih trgih. Slovenskim podjetjem to večinoma uspeva v nišnih, tehnoloških sektorjih; ne s sladoledom. Kako širite moč svoje znamke?
Še vedno 85 odstotkov sladoleda naredimo za druge trgovske ali proizvodne blagovne znamke. To nam daje moč, da trgovski verigi rečemo: »Glejte, dragi prijatelji, dobavljamo vam toliko sladoleda za vaše blagovne znamke. Vključite nam še dva, tri, pet, sedem proizvodov naše blagovne znamke, pa se bomo še bolje razumeli.«
Tako širimo lastno blagovno znamko. Ob tem se osredotočamo na inovativne, nišne izdelke, kjer tudi narekujemo trende. To so denimo proteinski, zdravi, nizkokalorični sladoledi. Izvažamo v 39 držav, naša blagovna znamka pa je prisotna v 32 državah.
Smo največji slovenski dobavitelj trgovske verige Lidl, kamor dostavljamo nišne izdelke za njihovo blagovno znamko, pa tudi sladolede znamke Leone. Lidl zalagamo v večini od 30 držav, kjer imajo svoje prodajalne.
Obeta se nam negotovo, morda krizno obdobje v svetu. Nekoč ste zatrdili, da ste iz vsake krize izšli kot zmagovalci. Malo za šalo, malo zares: se je morda zato veselite?
Krize se ne veselimo, ker to pomeni, da bodo drugi trpeli, res pa jo vedno jemljemo kot novo priložnost. To nam je lastnik vsadil v naše gene: ko pride kriza, nikar samo ne jamrajmo, ampak raje izkoristimo priložnosti.
Poslujemo v blagoslovljeni branži. Sladoled in čokolada nista vedno v prvi košarici osnovnih živil, vendar vseeno sodita med prehrano. V času epidemije so ljudje radi posegli po sladkih stvareh.
Poleg tega smo vedno, ko je večina firm zavirala investicije in razvoj, pritisnili na plin in naredili še večjo razliko v primerjavi z našo konkurenco. Pred leti je velika multinacionalka vzvišeno prišla do nas, češ da še nismo na želeni ravni. Rekli smo jim, da nikoli ne bodo prišli na našo raven in da bomo vedno dva do tri korake pred njimi. Lani smo začeli izdelovati sladoled tudi za to družbo.
»Selitev proizvodnje v ZDA je v tem hipu preveč tvegana. Upamo, da bo to spoznal tudi Trump.«
Razmere v svetu so negotove. Ali kaj razmišljate o vzpostavitvi proizvodnje v ZDA ali pa bi raje z neameriškim pedigrejem osvajali kanadski trg? 😊
Selitev proizvodnje v ZDA je v tem hipu preveč tvegana. Upamo, da bo to spoznal tudi Trump, četudi je kaos, ki ga povzroča, morda del njegove pogajalske strategije. Kanada se je začela bolj obračati na Evropo. Mi že leta in leta gojimo odnose z Kanado.
Pri izvozu tja še nismo bili uspešni, ker močno varujejo svojo mlečno industrijo. Je pa to trg s 40 milijoni prebivalcev, med katerimi je precej naših izseljencev. Prva zato je ta trg za nas zanimiv in zato gremo prihodnje leto tja na sejem. Ni pa Kanada naš prednostni trg. Kratkoročno smo vse sile usmerili na evropske trge, ki so logistično blizu.
Kako pa aktualne gospodarske razmere lahko vplivajo na sladoledarsko industrijo na drugih čezmorskih trgih? Ali poleg Kanade vidite druge za vas potencialno močne trge?
Absolutno. Poleg Evrope ciljamo na Bližnji vzhod, ki ima kupno moč in prepoznava novitete. Poleg tega nima močnih proizvajalcev. Prepričani smo, da bomo tudi v ZDA vedno našli prostor za 30 do 50 milijonov evrov prodaje.
V zadnjem času se je z vsemi prevzemi, ki so jih izpeljale multinacionalke in večje skupine, kapaciteta sladoledne proizvodnje zmanjšala. Lani se je prvič zgodilo, da je v skrinjah sredi poletja sladoleda primanjkovalo. Mi se trenutno že spoprijemamo z izzivi pri zagotavljanju količin, po katerih povprašujejo naši kupci.
Kako pa je s surovinami, zlasti kakava in kave? Kaj se bo zgodilo s cenami? Kava je postala draga.
Imam že kar malo sive lase, ker je v zadnjem času na področju surovin situacija res nora. 😊 Začelo se je že leta 2022 z ukrajinsko krizo. Takrat so cene določenih surovin skočile v nebo. Med njim je bilo kakavovo maslo, ki smo ga prej kupovali po 5 do 6 evrov, lani pa že po 38 evrov za kilogram. Dodaten izziv je bila njegova razpoložljivost.
Zagotovo je bilo na trgu surovin ogromno špekulacij. Bera kakavovih zrn ni bila toliko manjša. Zdaj se cene surovine počasi znižujejo, a so še dvainpol- do trikrat višje kot pred ukrajinsko krizo. Pred dvema letoma smo se zato začeli spraševati, ali je čokolada pravi partner za sladoled, saj je postala predraga. Razvili smo ogromno alternativnih prelivov, ki nadomeščajo tradicionalno čokolado.
Ti prelivi so po okusu in teksturi tako dodelani, da velika večina potrošnikov razlike sploh ne zazna – razen če prebere deklaracijo, na kateri transparentno označimo, da je sladoledna palčka oblita bodisi s čokolado bodisi s prelivom z okusom čokolade. Pri tem je ključna naša predanost odličnosti okusa in kakovosti končnega izdelka, zato lahko z gotovostjo trdimo, da potrošnik zaradi izbire alternativnega preliva ni prikrajšan pri užitku.
Ta razvoj je naša prednost. Tako nam uspeva ohranjati cene na pravi ravni. V vsak izdelek poskušamo vključiti čim več znanja. Začeli smo s strategijo pametnega izdelka. Za vsak izdelek vidimo, kje ima možnost izboljšav. Zaradi pretresov na surovinskih trgih je bilo narejenih ogromno korakov v razvoju.
»V šali rad rečem, da bi slovenska vlada morala narediti čim manj, da ne naredi še kakšne manj premišljene poteze. 😊«
Povedali ste, kako se mora podjetje odzivati na krizne čase. Kako pa bi se morala na negotove geostrateške razmere odzvati slovenska vlada, da bi podjetniki mirneje spali?
V šali rad rečem, da bi slovenska vlada morala narediti čim manj, da ne naredi še kakšne manj premišljene poteze. 😊
Slovenija ni med velikimi igralci, da bi soustvarjala svetovno politiko. Kreiramo pa lahko tisto, za kar lahko sami poskrbimo. Poslovneži od slovenske politike pričakujemo predvsem stabilne razmere. Dajmo, prenesimo pametne rešitve iz tujine, iz sosednjih držav. Včasih se mi zdi, da prav iščemo najmanj učinkovite rešitve. Ali pa sistem zakompliciramo le zato, da bi imela državna uprava ogromno dela.
Želimo si, da bi nas politiki vsaj malo slišali in nam ustvarili ustrezne pogoje za poslovanje. Občina Ajdovščina se je podjetniško prerodila, ker je župan dobro razumel, da je treba najprej poskrbeti za močno gospodarstvo. Če gospodarstvo deluje dobro, bodo dobro delovali tudi kultura, šport in tako naprej.
Prej ste rekli, da bi radi imeli bolj stabilno okolje. Ampak to je zdaj zaradi razmer v svetu celo bolj stabilno kot na primer v ZDA. 😊
To je pa druga skrajnost.
Kako pa vidite zadnje ukrepanje Evropske unije? Ali verjamete, da bo šla EU hitreje v smer debirokratizacije, industrializacije in podobno ali pa se bo spet kje zataknilo?
Rad bi bil optimist, ker je EU res brezzobi zmaj. Velik izziv v EU je, kako od besed k dejanjem. Nastavljene smeri so prave. Toda danes od bank denimo dobimo vprašalnike, kjer je 20 odstotkov vprašanj povezanih s poslom, 80 odstotkov pa z raznimi dodatnimi zahtevami, od katerih niso vse neposredno povezane s številkami našega poslovanja.
Okoljska odgovornost je izjemno pomembna in tudi sami smo aktivno usmerjeni vanjo – naši partnerji, večinoma multinacionalke, od nas že zdaj zahtevajo poročanje o ogljičnem odtisu in drugih okoljskih praksah.
Tako bi bilo smiselno predvsem poenostaviti postopke; denimo z vzpostavitvijo portala, kjer bi podjetja lahko enkrat naložila vse potrebne informacije in bi jih nato lahko uporabljali vsi deležniki. Pogosto se zdi, da je zahtevana dokumentacija bolj namenjena sama sebi kot pa dejanski spremembi.
»Zdrava prehrana ni samo mrtva črka na papirju. Poreklo surovin je za mlade pomembno.«
Kateri bodo ključni trendi v industriji sladoleda v bližnji prihodnosti?
Dva do tri odstotke ljudi srednjih in starejših generacij prebere deklaracije, mlada generacija pa je veliko bolj ozaveščena. Zdrava prehrana ni samo mrtva črka na papirju. Poreklo surovin je za mlade pomembno. Mladi se dejansko ozirajo za trendi, denimo enostavnega sladoleda ali sladoleda, ki je sestavljen iz zelo malo sestavin, ali pa sladoleda, kot ga je včasih doma naredila mama …
V zadnjem času skušamo določene proizvode temu prilagajati. Na področju čokolade se tako ukvarjamo z rožičevo moko, ki je alternativa kakavu. Ne boste prepoznali razlike. Toda hkrati sledimo trendu bogatih izdelkov, ko si ljudje zaželijo nekaj res pregrešno dobrega in ne gledajo na vsako kalorijo. Takšno sladico mogoče zato pojedo manjkrat.
Je med mladimi in starejšimi potrošniki velika razlika?
Pri starejši generaciji spet prihaja v ospredje trend klasičnih okusov, kot so jagoda, čokolada, vanilija, kremšnita, potica, tiramisu – okusi tradicionalnih sladic. Pri mladih so v ospredju posebne zahteve, denimo babel, matcha … Bolj sledijo zdravim izdelkom z drugačnimi surovinami. Več objavljajo na družbenih omrežjih, zato se pojavljajo trendi, denimo z dubajsko čokolado. Kdo bi pred dvema letoma za kilogram čokolade odštel 25 evrov?
Veliko je mladih podjetnikov, ki bi radi razvili trendni prehranski izdelek. Kaj bi jim svetovali, da bi uspeli na trgu?
Razmišljajo naj zunaj okvirjev. Če so dovolj pogumni in vztrajni, bodo s svojo idejo uspeli. Seveda bo na tej poti veliko padcev, ampak vsaka pot je sestavljena iz vzponov in padcev, zato je vztrajnost tako pomembna. Pomembno pa je tudi, da obvladajo nove platforme za promocijo izdelkov. Mi to opažamo pri blagovni znamki inovativnih produktov Alive.
Kateri sladoled pa imate najraje vi?
Ne boste verjeli, ampak še vedno je to vanilija. Z dodatkom balzamičnega kisa ali bučnega olja. Ker bučno olje, dobro zmešano z vanilijo, je odlična pistacija. 😊 Rad imam okuse, ki so črno-beli. Takšne, ki so ljudem zelo všeč ali pa jih sploh ne marajo.
BOŠTJAN JERONČIČ, INCOME LEONE
Iz posebnih izdaj
Umetna inteligenca vpliva na zaposlitvene postopke
Kako pa umetna inteligenca vpliva na zaposlitvene postopke?, je urednik revije Podjetna Slovenija vprašal Tilna
Vlak LJ – MB: V desetih letih bomo dobili 25 minut
»Pot po železnici iz Ljubljane v Maribor se bo v naslednjih desetih letih skrajšala za približno 25 minut. Zdaj ta
3 največje digitalne grožnje za vaš denar
Svet digitalnih financ je svet priložnosti, a tudi tveganj. Kot poudarja Aleksandra Žibrat, urednica ePublikacij in PR pri Združenju bank
Cilj solastništva: uspešno poslovanje v naslednjih 100 letih
Dr. Jure Knez, Dewesoft – 70. med največjimi podjetji v lasti podjetnikov.
