Preberite tudi: Promocijsko besedilo
Bo zaposlovanje tujcev res lažje?
V Sloveniji še vedno kronično primanjkuje kadrov. Z zaposlovanjem tujcev bi to vrzel lahko zaprli. A žal se zapleta. Že v novembrski številki smo pisali o dolgotrajnih in zapletenih, včasih celo nemogočih postopkih zaposlovanja tujcev.
Preverili smo obljube, ki jih je predsednik vlade dr. Robert Golob podal lansko jesen, na 26. srečanju primorskih gospodarstvenikov. Takrat je poslovneže pozval, naj prek zbornic pripravijo prednostni sistem držav, od koder bi podjetja želela hitreje zaposlovati tuje delavce. Vlada pa naj bi se po njegovih besedah potrudila, da bo od desetih držav hitrejše postopke zaposlovanja tujcev zagotovila vsaj iz treh.
Od takrat je minila polovica leta in preverili smo, kaj se je v tem času dejansko zgodilo.
Premika se
Da je pomanjkanje kadrov eden ključnih gospodarskih izzivov, ugotavlja tudi predsednik vlade sam. Delavci, ki prihajajo v Slovenijo, in tudi tisti, ki so že pri nas, bodo lažje pridobili delovna dovoljenja. Tako je obljubil na 55. podelitvi nagrad GZS, pred približno enim mesecem: »Bitka za kadre bo v naslednjih mesecih ključna, če želimo ohraniti konkurenčnost v Evropi.«
Torej, kaj vlada počne na tem področju? Na Uradu vlade za komuniciranje (UKOM) so nam povedali, kako vlada uresničuje svoje obljube in katere ukrepe za poenostavitev postopkov za pridobivanje dovoljenj za delo v Sloveniji so pripravili.
Poslanci so že potrdili predlog novele zakona o tujcih, ki omogoča hitrejšo izdajo dovoljenj za prebivanje in administrativno razbremenitev upravnih enot. Hitrejše zaposlovanje tujcev bo mogoče tudi na podlagi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Kaj konkretno vse to pomeni?
Za pomoč pri interpretaciji smo se obrnili na obe pristojni ministrstvi, ministrstvo za notranje zadeve(MNZ) ter ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
Juhuhu, manj postopkov za tujce … ki so že pri nas
S spremembami zakona o tujcih v prvi vrsti odpravljajo administrativne ovire in omogočajo hitrejše vodenje postopkov izdaje ter vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi, so nam povedali na MNZ. Poglejmo konkretno.
- Uvajajo možnost vročanja izkaznic podaljšanih dovoljenj za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje po pošti.
- Olajšan je postopek zamenjave delodajalca, zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih v okviru veljavnega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Upravnim enotam ne bo več treba izdajati odločb o pisni odobritvi. Zamenjava bo mogoča že na podlagi podanega soglasja Zavoda za zaposlovanje. S tem bodo upravne enote razbremenjene, saj jim ne bo treba izdajati odločb o pisni odobritvi. Za tujce pa bodo postopki hitrejši in preprostejši.
- Prstni odtisi, oddani v postopku izdaje prvega dovoljenja za prebivanje, bodo lahko uporabljeni tudi v postopku podaljšanja. To pomeni, da upravni enoti ne bo treba ponovno zajeti prstnih odtisov. Hranili jih bodo pet let.
- Odpravlja se obveznost periodičnega preverjanja sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti. Tujci bodo morali zadostna sredstva izkazati v vlogi za izdajo prvega dovoljenja in za vsako podaljšanje. Upravna enota tega ne bo več preverjala vsakih šest mesecev.
- Odpravlja se zahteva po pisnem pozivu upravne enote za dopolnitev prošnje s prstnimi odtisi. To pomeni, da diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije v tujini lahko v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje digitalno zajame dva prstna odtisa tujca brez poziva upravne enote.
- Tujec, ki mu je prenehal status začasne zaščite, lahko v osmih dneh po prenehanju začasne zaščite zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje za katerikoli namen, ki ga določa zakon (na primer delo, študij).
- V zakonu ohranjajo zahtevo po osnovni stopnji znanja slovenskega jezika za družinske člane in tiste, ki želijo pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje, pojasnjujejo na MNZ: »Z odlogom jim dajemo dovolj časa, da bodo lahko potrebno znanje tudi pridobili na brezplačnih tečajih.« Določeno je namreč 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe določb za predložitev potrdila o opravljenem preizkusu znanja slovenskega jezika v postopku za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine (na vstopni ravni A1) in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje (na osnovni ravni A2), so še pojasnili na MNZ. Nov datum začetka uporabe je 1. november 2024 (namesto 27. aprila 2023).
Prosilci bodo morali za podaljšanje dovoljenja zaradi združevanja družine v obdobju po sprejemu strategije za vključevanje (šest mesecev po uveljavitvi sprememb zakona) do začetka uporabe pogoja znanja izpita (18 mesecev po uveljavitvi sprememb zakona) vlogi za podaljšanje priložiti potrdilo o udeležbi v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe.
Vir: Ministrstvo za notranje zadeve.
Zakona za razbremenitev upravnih enot?
Praktično vsi ukrepi in postopki, ki jih predvidevata zakona, so usmerjeni v razbremenitev upravnih enot in veljajo zgolj za tiste tujce, ki so že na delu v Sloveniji. To je dobrodošlo in nujno, poudarja Grega Malec iz MDDSZ: »Čakalne dobe na nekaterih upravnih enotah so zelo dolge.«
Najbolj obremenjena je denimo ljubljanska, sledijo ji koprska, mariborska, ptujska in celjska, kjer so čakalne dobe 150 dni. Na teh se procesi ustavljajo, ker stranke v postopkih čakajo, pojasnjuje Malec. Manj postopkov za zaposlovanje tujcev pomeni manj obremenitev za upravne enote.
Na nekaterih upravnih enotah, denimo v Cerknici, čakalnih dob sploh ne poznajo. Po novem lahko sicer bolj obremenjene upravne enote prerazporejajo delo na druge. Vprašanje je sicer, kako navdušeni bodo nad dodatnim delom kolegov iz drugih upravnih enot tisti, ki zaostankov nimajo.
Nič novega za tujce, ki bi radi šele prišli
Nobeden od naštetih ukrepov pa ne velja za tujce, ki bi do Slovenije šele radi prišli, oziroma za delodajalce, ki bi jih radi zaposlili. Na tem področju ni nobenih sprememb. Vse tisto, o čemer smo pisali v tej reviji v novembrskem uvodniku z naslovom »Ograje na mejah, ograje v glavah« o predpisih pri zaposlovanju tujcev, še vedno velja. Ponovimo nekaj nespametnosti trenutne ureditve:
>> Oseba s Filipinov, ki želi delati na Hrvaškem, lahko vse uredi v glavnem mestu Manili. Če ista oseba želi delati v Sloveniji, mora dokumente urejati v Tokiu. Z letalom dvakrat po pet ur!
>> Če oseba iz Srednje Amerike želi delati v Sloveniji, mora dokumente urediti v Braziliji ali Argentini!
>> Če oseba iz Južne Afrike želi delati v Sloveniji, mora prstne odtise oddati v Kairu na severu Afrike!
>> Pozor! Celo ko je oseba iz oddaljene države že v Sloveniji, mora na slovensko veleposlaništvo, ki pokriva njegovo matično državo. Kjerkoli na zemeljski obli to je!
Birokratska norišnica
Na zmedo pri zaposlovanju tujcev opozarja Jernej Zupančič, direktor podjetja Cleangrad, v katerem zaposlujejo večinoma iz Srbije ter Bosne in Hercegovine:
»Postopki za pridobivanje delovnih dovoljenj so dolgotrajni (pridobitev dovoljenja na zavodu za zaposlovanje, postopek na srbskem zavodu za zaposlovanje in nato še pridobitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v RS na upravni enoti). Pri tem se na Zavod RS za zaposlovanje, na Zavod za zaposlovanje v Republiki Srbiji in na upravno enoto pošilja skoraj enaka dokumentacija.«
Postopki trajajo od štiri do šest mesecev. Zupančič pa opaža tudi pomanjkljivosti v komunikaciji med slovenskim in srbskim zavodom za zaposlovanje.
Na boljšem bodo torej po spremembah zakonodaje samo delodajalci, ki so tuje kadre že našli. To pa še zdaleč ne rešuje izhodiščnih težav.
So luč na koncu predora Filipini?
Od Golobove obljube, da bo vlada zagotovila lažje in hitrejše zaposlovanje vsaj iz treh držav, se ni zgodilo še nič. Malce več optimizma prinaša novica, da so v februarju filipinski vladi predlagali bilateralni sporazum o zaposlovanju Filipincev v Sloveniji. Slovenija ima sicer že od prej sklenjena takšna bilateralna sporazuma s Srbijo ter Bosno in Hercegovino.
Filipinska stran sporazuma še ni potrdila. Filipini imajo velik migracijski potencial, razlaga Grega Malec: »Država ima zelo veliko prebivalcev. Minimalna plača in standard sta nizka. Poleg tega govorijo španski jezik in so s kulturnega vidika precej podobni Evropejcem.«
Toda Filipini so le ena (in še vedno nerealizirana) država od obljubljenih treh. Glede na kronično pomanjkanje kadrov bi vseeno pričakovali vsaj predlog sporazuma še s kakšno drugo državo. Navsezadnje je pridobivanje kadrov ključni izziv gospodarstva. Pogovori v tej smeri so sicer tekli še z Ukrajino in Moldavijo, a so zaradi varnostnih razmer v tem trenutku odloženi, je povedal Malec. Potekajo pa še preliminarni pogovori z Gruzijo.
Glavna težava pri pridobivanju dovoljenj za tujce, ki bi radi prišli na delo v Slovenijo, so še vedno dolge čakalne vrste na določenih upravnih enotah. Delodajalci, s katerimi smo se pogovarjali, pravijo, da postopki trajajo pol leta in več.
Delodajalci, s katerimi smo se pogovarjali, pravijo, da postopki trajajo pol leta in več.
Postopki se zavlečejo prav zaradi dolgih čakalnih dob na upravnih enotah, pojasnjuje Grega Malec. A obstaja nekaj manevrskega prostora. Ni namreč nujno, da izberete upravno enoto sedeža podjetja.
Vlogo za zaposlitev tujca lahko delodajalec vloži na upravno enoto na podlagi treh kriterijev, je navedeno v zakonu o tujcih:
- glede na to, kje je sedež podjetja,
- glede na to, kje se delo dejansko izvaja ali
- glede na nameravani kraj prebivanja.
Prvi kriterij je zacementiran, pri drugem imate bistveno več možnosti vsaj tisti, ki delate na več različnih lokacijah. Tretji ponuja več manevrskega prostora. Nameravani kraj prebivanja je samo namera, ne pa zaveza, zato lahko za oddajo vloge v tem primeru izberete tudi upravno enoto s krajšimi čakalnimi dobami, svetuje Grega Malec. Tako boste lahko bistveno skrajšali postopek čakanja na tuje kadre.
Kje so potencialni kadrovski bazeni?
Slovenski delodajalci se še vedno najraje ozirajo po delavcih z Balkana. Ker pa ta kadrovski bazen postaja prazen, se povečuje zanimanje tudi za bolj oddaljene države, kot so Filipini, so nam povedali na GZS. Predlog bilateralnega sporazuma s Filipini je torej korak v pravo smer, a treba bo narediti več korakov in hoditi bistveno hitreje, če hočemo rešiti vsesplošni kadrovski problem.
Slovenija pa ni edina, ki išče. Tudi v tujini primanjkuje kadrov, opozarja Zupančič. Sosednje države, denimo Hrvaška in Madžarska, so že veliko bolj sprostile zaposlovanje tujcev ter postale zelo fleksibilne na tem področju v primerjavi z nami, opažajo na GZS. Na Hrvaškem je tako že lani delalo od štiri do pet tisoč Filipincev, je povedal Grega Malec. To pomeni, da morajo slovenski podjetniki v bitko za tujimi kadri z državami, ki imajo bistveno bolj enostavne postopke zaposlovanja tujcev. In kadri nam tako spet bežijo.
Za uspešnejše zaposlovanje tujcev iz bolj oddaljenih držav bi bilo nujno pristopiti k sklenitvi bilateralnih sporazumov na področju socialne varnosti ter okrepiti mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev v teh državah, svetujejo na GZS.
Če bomo čakali, da rešitev pade z neba, bo to imelo katastrofalne posledice za gospodarstvo. »Delodajalci bodo prisiljeni odklanjati naročila, ker ne bodo imeli zadostnega kadra, da bi jih lahko realizirali, to pa bo privedlo do zmanjšanja rasti podjetij ali celo do njihovega zaprtja,« opozarja Zupančič.
V zadnjem obdobju se na področju zaposlovanja tujcev res dogajajo in napovedujejo določene spremembe v smeri zmanjšanja birokracije in pohitritve postopkov, pravijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so nam navedli naslednje premike.
Četudi se zdi, da so še daleč od uresničitve, jih omenjamo. Hkrati se zavezujemo, da bomo spremljali njihovo uresničevanje in predvsem učinke:
- Ministrstvo za javno upravo je med prednostnimi nalogami v letu 2023 navedlo prenovo migracijske zakonodaje.
- Vlada je objavila predlog spremembe Zakona o tujcih in Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.
- Na MJU naj bi se lotili tudi priprave nekaterih nujnih sprememb organizacije dela upravnih enot, za katere zagotavljajo, da bodo pripomogle k hitrejši obravnavi tujcev.
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravlja uvedbe sistema vrednotenja pridobljenih neformalnih poklicnih izkušenj v tretjih državah.
- Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pa pripravlja nove zakonske podlage za zaposlovanje visoko usposobljenih strokovnjakinj in strokovnjakov iz tujine v Sloveniji.
Na GZS vsa ta prizadevanja za izboljšanje postopkov podpirajo in upajo, da bodo tudi realizirana.
Lani poleti so organizirali posvet in okroglo mizo glede problematike zaposlovanja tujih delavcev. Med zaključki so navedli konkretne predloge za določene organizacijske in zakonodajne spremembe na tem področju. Med drugim so predlagali:
- naj bodo postopki digitalizirani v največji možni meri,
- odpravi naj se teritorialna pristojnost pri obravnavi vlog oziroma celo specializirani oddelki posebej za te postopke,
- omogoči naj se elektronski vpogled v vloge,
- vzpostavljena naj bo odzivna enotna točka/klicni center za pomoč delodajalcem pri pripravi vlog, pripravljen naj bo seznam prilog in navodila za pripravo vloge,
- uveden naj bo poenostavljen postopek vsaj za deficitarne poklice oziroma »fast track« postopek za specifične poklice,
- uvedene naj bodo poenostavitve pri oddaji prstnih odtisov in preverjanju potrdil o nekaznovanosti.
Sorodni prispevki
