3 finančne dogme za 2023
Kaj nam v Sloveniji za leto 2023 napovedujejo finančni strokovnjaki
»Podjetja, pa tudi gospodinjstva, so zadolžena manj od povprečja evroobmočja in bližnjih držav. Še vedno visoki sta tudi produktivnost in dobičkonosnost podjetij, brezposelnost pa ostaja nizka. Slovensko gospodarstvo je tudi eno od najbolj diverzificiranih v Evropi, saj nismo odvisni zgolj od ene same panoge ali enega samega trga. Pričakujemo torej, da bomo šoke lažje prenesli,« pravi Andrej Lasič, član uprave NLB, odgovoren za korporativno in investicijsko bančništvo (CMO).
Kljub pozitivnemu izhodišču pa morajo biti podjetja pozorna na nekaj področij, svetujeta strokovnjaka, s katerima smo se pogovarjali.
Naredite si kratkoročni likvidnostni načrt
Lasič podjetjem svetuje, naj definirajo in ustrezno prilagodijo kratkoročni poslovni načrt, zlasti likvidnostni plan za prihodnjih nekaj mesecev, ter se pripravijo tudi na črni scenarij. Naj torej opredelijo, do kod preživi dobičkonosnost proizvodnje: »Zaradi motenj v distribucijskih poteh bo v prihajajočih obdobjih zelo pomembna tudi zadostna varnostna zaloga ter zmanjšanje odvisnosti od oddaljenih proizvajalcev in dobaviteljev. Ne smemo pozabiti niti na investicije z dodano vrednostjo. Visoka stopnja zaposlenosti bo podjetja spodbujala k investicijam v avtomatizacijo, robotizacijo in digitalizacijo. Odveč ni niti razmislek o integraciji proizvodnih kapacitet, ki so jih izvajali zunaj podjetja.«
»V zadnjih letih se podjetja niso toliko ukvarjala z likvidnostjo, ker je bilo držanje denarja drago (ležarine), krediti pa poceni in dostopni. Krediti postajajo dražji, kreditni potencial podjetij upada, zapleti z dobaviteljskimi verigami in potencialna recesija pa pomenijo večji pritisk na obratni kapital,« razlaga Bojan Kunovar iz podjetja KF Finance.
Pozor na finance partnerjev
»Spremljanje finančne stabilnosti poslovnih partnerjev bo postalo še bolj pomembno, prav tako zavarovanje terjatev. Tudi če smo sami sposobni prebroditi obdobje povišanih cen energije in drugih rastočih cen, ni nujno, da enako velja za naše poslovne partnerje, tako kupce kot pomembne dobavitelje. Dodatna finančna analiza poslovnih partnerjev je zato ključna za zagotavljanje stabilnosti lastnega poslovnega procesa,« poudarja Kunovar.
Hkrati pa moramo po letih nizkih obrestnih mer in cen energije pomisliti tudi na upravljanje tveganj, dodaja Kunovar: »Podjetja so z odprtimi pozicijami lahko poslovala normalno, kar se je izkazalo za špekulacijo in hkrati nauk za naprej. Stroške, na katere nimajo vpliva oziroma jih ne morejo prevaliti naprej, naj v čim večji meri fiksirajo, na primer prek fiksnih obrestnih mer za dolgoročne kredite ali dolgoročnih pogodb o odkupu elektrike (PPA). To lahko dosežejo tudi tako, da uvedejo funkcijo energetskega menedžerja ali za to najamejo nekoga od zunaj.«
Z zelenim prehodom nad šoke
»Trajnostni standardi ESG (Environment, Social, Governance – okolje, družba, upravljanje) postajajo vse bolj aktualni. Treba pa je prepoznati njihovo pomembnost in jim slediti. Za investicije podjetij v energetsko učinkovitost in zmanjšanje ogljičnega odtisa so že na voljo tako imenovani zeleni krediti, zelene obveznice in podobno,« pojasnjuje Lasič iz NLB.
»Naučili se bomo proizvajati in živeti bolj trajnostno. Vlagali bomo v energetsko učinkovitejše objekte in proizvodnjo. S tem pa bomo bistveno povečali tudi svojo odpornost na šoke, kot je tveganje recesije,« zaključi Lasič.