Katamaran ni le strošek. Kdaj lahko postane naložba?
- Nina Simić
- 17 septembra, 2026
- Trendi
- stock.adobe.com
Ko podjetje kupi plovilo, s tem ne kupi samo plovila. Čaka ga še kup dela: registracija, zavarovanje, servis, marina, priprava na sezono, iskanje gostov in organizacija čarterjev. Kaj pa, če večino tega prevzame nekdo drug?
To je model, ki ga ponuja Kramer Yachting. Kot pojasnjuje direktor Rok Kramer, uredijo financiranje, dobavo in registracijo katamarana ter ga vključijo v svojo čartersko floto. Nato prevzamejo tudi njegovo vzdrževanje, zavarovanje, marino in oddajanje.
Lastnik pa lahko plovilo še vedno uporablja. Po dogovoru ima na voljo dva tedna v visoki in dva tedna v nizki sezoni oziroma daljše obdobje zunaj glavne sezone. Preostanek časa je katamaran v čarterskem poslu.
Za 450 tisoč evrov vreden katamaran približno tretjina lastnih sredstev
Pri novih katamaranih, katerih cene se začnejo okoli 450.000 evrov, je po podatkih iz članka začetni vložek približno 140.000 evrov. Preostanek se financira.
Kramer ocenjuje, da lahko letni donos na vloženi kapital znaša med 12 in 17 odstotki, odvisno od modela plovila in njegove zasedenosti. To pa še ne pomeni, da je takšna naložba brez tveganja.
Če je plovilo slabše zasedeno, je drugačna tudi računica. Pomembno je tudi, koliko časa ga lastnik uporablja sam, saj s tem zmanjšuje čas, ko bi ga lahko oddajali.
Zato je zanimiv predvsem koncept: podjetje ima plovilo, ga lahko uporablja, ko ga želi, za preostali čas pa ima organizirano oddajanje in upravljanje.
Ali takšen model v praksi res prinese dovolj prihodkov, da pokrije stroške financiranja in lastništva? In kako se razlikuje od klasičnega leasinga?
Tudi to smo preverili v članku »Plovilo kot naložba: kdaj strošek postane poslovna priložnost« v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.
Preberite tudi
Iz posebnih izdaj

Poslovni bonton: poslušajte in ne prekinjajte
Poslovni svet temelji na ljudeh in odnosih. Spoštljiva komunikacija, obzirnost, uvidevnost in prijaznost pa ostajajo

»Železnico bi lahko financirali tudi z zelenimi obveznicami.«
Pri velikih infrastrukturnih projektih ni vprašanje samo, kaj želi Slovenija zgraditi, ampak tudi, kako bo to plačala. Minister za infrastrukturo

Močna slovenska podjetja v obrambni industriji? Zakaj pa ne!
Ali si v Sloveniji zaradi novega velikega obrambnega projekta EU obetamo kakšno močno proizvodnjo ali tujo investicijo?smo vprašali Boštjana Skalarja,

Nacionalni program za umetno inteligenco: Zorko ga hvali, Cergol pa graja
Kaj predlog Nacionalnega programa za umetno inteligenco 2030 prinaša podjetjem? Kaj naj bi bilo 5 ključnih koristi? Zakaj pa