Koliko zaslužijo judoisti, koliko pa pingpongaši?
Po novem bo upravičen do najbogatejše pogodbe v zgodovini lige NBA v vrednosti več kot 346 milijonov dolarjev. Pri drugih slovenskih športnih šampionih, ki bodo v Parizu sebi in svoji domovini poskušali priboriti olimpijske kolajne, je kruh malo trši …
Nasploh nižji kot v atletiki so nagradni skladi po mednarodnih tatamijih v judu, v katerem so športniki na Slovenskem tako uspešni. Zlato na svetovnem prvenstvu je za posameznika oziroma posameznico vredno dobrih 19.000 evrov. Srebro, ki ga je lani osvojila naša nova olimpijska šampionka Andreja Leški, naslednja velika slovenska adutinja po Urški Žolnir, Tini Trstenjak, Luciji Polavder in Ani Velenšek, je vredno dobrih 11.000 evrov, bron slabih 6.000.
POSEBNA IZDAJA SLOVENIAN CHAMPIONS
o športnih in poslovnih slovenskih šampionih. Revija skrbno združuje največje slovenske športne in poslovne prvake v čast tako pomembnemu športnemu dogodku, kot so letošnje olimpijske igre v Parizu 2024. Izvodi bodo na voljo v Slovenski hiši v olimpijski vasi in tudi na vseh diplomastko-konzularnih predstavništvih Slovenije po svetu.
Poldrugega tisočaka manj judoistom prinese zmaga na mastersu, kjer drugouvrščeni pospravi slabih 3.000 evrov, tretjeuvrščenemu pa pripade slab tisočak in pol. Še nekoliko nižji je denarni sklad na preostalih mednarodnih tekmovanjih, torej na grand slamu (1. mesto slabih 3.700 €, 2. mesto dobrih 2.200 €, 3. mesto 1.100 €) ali grand prixu (1. mesto 2.200 €, 2. mesto slabih 1.500 €, 3. mesto dobrih 700 €).
Namizni tenis: videti je bolje, kot je v resnici
Precej bolj bajno so na papirju videti nagradni skladi na največjih turnirjih namiznega tenisa, tako imenovanih turnirjih serije smash. Na zadnjem v Savdski Arabiji je ta znašal kar dva milijona ameriških dolarjev. A ker gredo od tega sredstva tudi na račune fizioterapevtov in v pokojninske sklade, pri čemer nihče od 128 sodelujočih igralcev ne ostane praznih rok (poraženci v 1. krogu prejmejo 1.200 dolarjev), zmagovalcu ostane približno 50 tisočakov.
Na turnirjih svetovnega prvenstva v namiznem tenisu – world table tennis championship (WTT) – denarni skladi ne presežejo pol milijona. Na turnirjih »top 16« z najboljšimi namiznoteniškimi igralce Evrope, na katerimi je zadnja tri leta tudi naš olimpijec Darko Jorgić , pa zmagovalci prejmejo 10.000 evrov nagrade. Na svetovnih in evropskih prvenstvih nagradnih skladov ni; tam se igra samo za prestiž.
Ker je treba pokriti še stroške potovanj in bivanja na pogosto zelo oddaljenih prizoriščih turnirjev, pri čemer namiznoteniška zveza ne sodeluje, od nagrad ne ostane veliko. Jorgić z druščino ima srečo, da po Evropi obstajajo ligaška tekmovanja na čelu z nemško bundesligo, ki igralcem po vzoru moštvenih športov dajejo plače; seveda pa so te mnogo nižje, kot jih prejemajo nogometaši, košarkarji, odbojkarji, rokometaši in drugi po najmočnejših ligah.
Ko smo v pogovoru s slovensko selektorico Andrejo Ojsteršek Urh pripomnili, da »neki« Darko Jorgić, eden boljših namiznoteniških igralcev na svetu, ki si kruh služi v Saarbrücknu, potemtakem težko postane milijonar, smo Hrastničanko spravili v iskren smeh: »Mogoče v kakšnem drugem življenju!«
Sorodni prispevki
