Kje vse Slovenci kupujemo nepremičnine

Tujina je zanimiva zaradi počitniških želja, pa tudi zaradi razpršitve premoženja in dolgoročne varnosti, pravi nepremičninski strokovnjak Zoran Đukić iz nepremičninske agencije Stoja Trade.

Zdi se, da tujina v tem hipu ponuja boljše priložnosti kot domači prenapihnjen nepremičninski trg. Pogledali smo, kje Slovenke in Slovenci v tujini kupujejo nepremičnine in zakaj ter kakšne so tamkajšnje cene v primerjavi z našimi.

Avstrija, Španija, Kanarski otoki, Grčija ….

V Avstriji so zanimivi zlasti Beljak, Potrna, Salzburg in smučarska središča za zimski turizem, našteva Zoran Đukić: »Tam se apartmaji oddajajo v kratkoročni najem.« Dodaja, da so v Avstriji cene sicer bolj primerljive s slovenskimi kot v Italiji, a imajo višjo stabilnost in močno zakonodajno zaščito vlagateljev.

Da so pri severnih sosedih za Slovence zanimiva predvsem smučarska središča, opaža tudi Daniel Lovšin.

»Se pa število nakupov v Avstriji nikakor ne more primerjati s tisto na Hrvaškem ali v Italiji.« Slovenci nepremičnine kupujejo tudi v Španiji, predvsem v obalnih mestih – v Alicanteju in Marbelli – in v Mallorci, ugotavlja Đukić:

»Ta so zanimiva za tiste, ki iščejo investicijsko nepremičnino z visoko donosnostjo iz kratkoročnega najema.«

Donos po njegovih besedah znaša kar od 8 do 12 odstotkov letno. Mogoče je kupiti dvosobni apartma ob plaži že za 160.000 do 220.000 evrov, pri čemer so letni prihodki iz oddajanja lahko visoki od 12 do 18 tisoč evrov, razlaga Đukić.

Privlačni so tudi Kanarski otoki. Daniel Lovšin iz nepremičninske agencije Casabela je imel pred nekaj leti stranko, ki je v Piranu prodala hišo z majhnim zemljiščem za okrog pol milijona, za ta denar pa na Tenerifu kupila veliko vilo z bazenom.

V Grčiji sta zanimiva predvsem otoka Lefkada in Kreta, pa tudi Peloponez, kjer je mogoče najti vile z bazenom po občutno nižjih cenah kot na Hrvaškem ali v Italiji, izpostavlja Đukić. Na Lefkadi so pred kratkim spremljali nakup vile z bazenom in pogledom na morje za približno 450.000 evrov, kar bi bilo v Sloveniji ob taki lokaciji praktično nepredstavljivo.

V Črni gori Đukić izpostavlja Budvo, Kotor in Tivat, ki ponujajo kombinacijo nižje vstopne cene in potenciala rasti, predvsem pri butičnih projektih.

Na Madžarskem ob jezeru Balaton predvsem mlajše generacije kupujejo parcele in starejše hiše za obnovo kot »poletni pobeg«, opaža Đukić.

Investicijsko je vse bolj privlačen tudi Dubaj, ugotavlja Lovšin:

»Tja se selijo tisti, ki so uspeli obogateti s kriptom in se zdaj zaradi nižjih davkov selijo v Dubaj ter tudi ustanavljajo podjetja.«

Kaj bo še zanimivo?

Zoran Đukić našteva naslednje priložnosti za nepremičninske nakupe v prihodnosti:

• še neizkoriščeni obalni pasovi: Albanija, severna Grčija;
• obnova tradicionalnih vasi: Španija, Portugalska;
• turistično razvijajoče se regije: Severna Makedonija, Gruzija, Ciper;
• lokacije, ki ponujajo davčne ali investicijske spodbude: Madeira, Azori, Portugalska notranjost;
• zelene in trajnostne investicije, kot so ekoresorti ali pasivne hiše z lastno samooskrbo.

Daniel Lovšin na seznam dodaja še Srbijo:

»Glede na to, da je Srbija uradna kandidatka za članstvo v Evropski uniji, se utegnejo cene nepremičnin tam ob dejanskem vstopu dvigniti.«

Čaka jo sicer še izpolnitev nekaterih ključnih pogojev, zato je časovnica, kdaj se bo to zgodilo, še popolna neznanka.

Beograd sicer ni več poceni, pravi Lovšin, bi se pa našle priložnosti v Novem Sadu in bližnji okolici predvsem za podjetja, ki si želijo zgraditi logistične centre na Balkanu.

Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija