Bencinski turizem, minister pa že napoveduje poseg v cene

Na bencinskih servisih ob meji nastajajo dolge kolone, Avstrijci pa točenje goriva pogosto združijo še z nakupovanjem in kosilom. Pa imamo spet bencinski turizem.

Po besedah bližnjih prebivalcev naval na bencinski servis traja že od konca prejšnjega tedna, ko se je v Avstriji gorivo močno podražilo, zlasti dizel, še piše Večernji list. Promet na črpalkah ob meji se je zato med vikendom občutno povečal – tako zelo, da je morala policija občasno usmerjati promet.

Jutri zna biti precej dražje tudi pri nas

Niso pa samo Avstrijci tisti, ki polnijo rezervoarje. To so tudi Slovenci. Pri nas podražitve pričakujemo jutri, kar povzroča precejšnjo gnečo na bencinskih servisih povsod po državi.

Zaradi gibanj na svetovnih naftnih trgih in višjih cen na mediteranskih borzah se ob izteku 14-dnevnega cikla določanja cen naftnih derivatov pričakuje podražitev bencina, dizla in kurilnega olja. Po ocenah analitikov bi se lahko brez ukrepanja države liter bencina podražil za približno pet centov, liter dizelskega goriva pa celo za okoli 15 centov, poročajo Finance

Kako bo ukrepala vlada?

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je zato napovedal, da ima vlada na voljo več mehanizmov za omilitev cenovnega šoka. Med najverjetnejšimi ukrepi je prilagoditev trošarin, s katero bi lahko država vsaj delno nevtralizirala rast cen na svetovnih trgih in preprečila večji skok maloprodajnih cen. Po ministrovih besedah vlada spremlja razmere in lahko z davčno politiko ublaži vpliv tržnih nihanj na končno ceno goriv.

Imamo rezervni scenarij

Če pa bi prišlo do motenj v dobavi, ima država varnostne zaloge naftnih derivatov, natančneje gre za 700 milijonov litrov, kar je dovolj za okoli 103 dni, poročajo Finance. Po zakonu o blagovnih rezervah mora imeti Slovenija vzpostavljene zaloge nafte oziroma naftnih derivatov v višini, ki ustrezajo povprečnemu dnevnemu neto uvozu za 90 dni ali povprečni domači porabi za 61 dni, glede na to, katera količina je večja.

Če bi prišlo do motenj pri oskrbi z gorivi, bi vlada odločala o tem, katere ukrepe se sprejme. Najprej se uporabijo milejši ukrepi, nato, če ti ne zadoščajo, srednje težki ukrepi in šele na koncu težji ukrepi.

V primeru milejših motenj, te praviloma trajajo manj kot sedem dni, so ti ukrepi lahko uvedba omejitev porabe nafte in naftnih derivatov. Ti ukrepi gredo od bolj blagih do strožjih.

Milejši ukrepi so denimo priporočila za:

• uporabo javnega prevoza,

• opuščanja uporabe avtomobila na krajše razdalje,

• znižanja hitrosti vožnje na avtocestah,

• povečanje števila potnikov na vozilo – souporaba vozila,

• delo od doma.

Srednje težki ukrepi so med drugim lahko:

• večje omejitve hitrosti vožnje na avtocestah za osebna in tovorna vozila,

• obvezno delo od doma, kjer narava dela to omogoča,

• zvišanje temperature hlajenja v javnih stavbah,

• določitev prednostnih pasov za avtomobile z vsaj tremi potniki na večpasovnih cestah,

• prepoved uporabe agregatov za proizvodnjo električne energije, ki delujejo na nafto in naftne derivate, če obstaja možnost alternativne oskrbe z električno energijo.

Težji ukrepi pa so:

• omejitev vožnje osebnih vozil in motornih koles, ki za pogon uporabljajo naftne derivate, po sistemu sode in lihe številke na registrski tablici, pri čemer se upošteva zadnja številka na registrski tablici,

• omejitev delovnega časa na bencinskih servisih,

• omejitev največje količine prodanega goriva fizičnim osebam na posamezni obisk bencinskega servisa,

• obveznost nekaterih podjetij, da morajo dati v promet določene količine ali vrste naftnih derivatov in jih morajo dati na voljo ali dobaviti prednostnim uporabnikom po določenem vrstnem redu.

Ti ukrepi lahko trajajo, dokler obstajajo motnje pri preskrbi, pri čemer lahko milejši ukrepi, torej priporočila, trajajo do tri mesece, konkretne omejitve oziroma prepovedi pa največ 15 dni. Če se motnje nadaljujejo, lahko vlada ob ustrezni analizi ukrepe obnovi.