Tuje neposredne naložbe: Slovenija vs. Hrvaška

Vhodne naložbe v Slovenijo so leta 2023 znašale 35 % BDP-ja, na Hrvaško pa 42 %. Podatki za izbrane države sicer najvišje postavljajo Češko s 65 % BDP-ja in Madžarsko s 5 % manj. Hrvaška skrbi za razvoj svojega gospodarstva in dejansko številne investicije spodbuja k dvigu tehnološke usposobljenosti, energijski varčnosti, digitalizaciji in številnim drugim področjem, pri katerih je možno ustvarjati visoko dodano vrednost, našteva direktor Roto podjetij Štefan Pavlinjek.

Zakaj ima torej Hrvaška toliko več investicij kot Slovenija? Kaj smo zagrešili? Poglejmo, kaj delata ena in druga država.

Kaj je delala Hrvaška?

Zagotovo obstaja sorazmerje med številom investicij na trgu in ustreznostjo poslovnega okolja v luči privlačnosti, meni Rok Cajzek, direktor podjetja GIC gradnje: »Hrvaški trg je vsekakor zanimiv zaradi preprostejših postopkov pri ustanovitvi podjetij in pridobivanju dovoljenj, nižjih davkov v primerjavi s Slovenijo, predvsem pa dopušča več prožnosti pri delovni zakonodaji.« Če dodamo še manj administrativnih ovir pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, potem je odgovor jasen, dodaja Cajzek.

Naša vzhodna soseda je odločno sprejela vrsto ukrepov, ki so zanimivi za domače in tuje vlagatelje ter stremijo k razvoju kapitalskega trga in zadržanju oziroma pritegnitvi najkakovostnejših talentov, pravi Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. Med ključne uvršča naslednje:

Preberite tudi: Zmanjšajte si stroške ravnanja z odpadki

Promocijsko besedilo

• Finančno močan pokojninski sistem.

Uvedli so bistveno močnejši pokojninski sistem z individualnimi računi. V njem je zbranih že dobrih 24 milijard evrov prihrankov bodočih hrvaških upokojencev. Ti zasebno upravljani pokojninski skladi imajo že več kot 5 milijard evrov naloženih v delnice. Mimogrede, v povprečju so lastniki tudi približno 10 % delnic slovenskih družb iz prve kotacije na Ljubljanski borzi. Hkrati pa predstavljajo vitalnega naložbenika in podpornika pri rasti in mednarodni širitvi njihovih podjetij. V Sloveniji zaradi praktično popolne odsotnosti tega razreda naložbenika nimamo primerljivega zagona za podporo domačemu kapitalu.

• Nižja obdavčitev dividend in dobičkov.

Vlaganja na kapitalski trg so močno podprli s polovico nižjo obdavčitvijo dividend in kapitalskih dobičkov. Še več, ti po zgolj dveh letih sploh niso več obdavčeni, hkrati pa razmišljajo o dodatnih spodbudah v obliki individualnih naložbenih računov z dodatno razbremenitvijo morebitnih vlaganj v domače vrednostne papirje (»home bias«).

• Posebnosti za nomade.

Uvedli so posebne davčne spodbude za tako imenovane digitalne nomade. Odločilen korak pa je bila uvedba razvojne kapice, s katero so razlike v neto izplačilih pri višjih bruto plačah kar med 50 in celo več kot 70 %. Konkretno, pri bruto plači Blaža Brodnjaka bi v Zagrebu prejel 59,5 %, v Čakovcu pa kar 71,5 % višje neto izplačilo plače. Pri variabilnih nagradah, ki so v celoti v najvišjem davčnem razredu, je ta razlika še bolj poudarjena.
Zgornje razbremenitve pri razvojni kapici financirajo z višjim DDV, ki je na višjih ravneh tudi v najrazvitejših državah EU.

• Lažja obdavčitev nepremičnin.

Po uvedbi vseh teh olajšav imajo seveda bistveno lažje pogajalsko izhodišče za obdavčitev nepremičnin in drugih oblik premoženja. To so začeli izvajati zdaj, medtem ko je pri nas zastavljeno obratno, zato bo deležno skrajno odklonilnih odzivov.

• Prijazni do tujih talentov.

Bistveno so zmanjšali administrativne ovire za zaposlitev talentov iz ciljnih držav, ki je neprimerljivo preprostejša kot v Sloveniji.

• Lažje do dovoljenj.

Uvedli so hitrejšo ustanovitev podjetij in pridobitev dovoljenj, izpostavlja Rok Cajzek.

• Podpora turizmu.

Na področju turizma so znižali DDV za gostinske in turistične storitve ter ponudili subvencije za obnovo zmogljivosti, dodaja Cajzek.

In kaj je naredila Slovenija?

Država investitorjem omogoča davčne olajšave:

• za naložbe

(npr. pri investicijah v opremo in neopredmetena sredstva, digitalni in zeleni prehod, za raziskave in razvoj celo 100 % olajšava)

• za zaposlovanje

v Sloveniji (nove zaposlitve, zaposlitve invalidnih oseb, povračilo prispevkov za prve zaposlitve in za delavce, starejše od 60 let).

Slovenija ima sicer pripravljeno tudi strategijo za zagonska podjetja, ki so jo pripravili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport skupaj s Slovenskim tehnološkim forumom, Sekcijo za startup in scaleup pri Gospodarski zbornici Slovenije ter drugimi akterji ekosistema. Med glavnimi točkami strategije Lau našteva:

• Ustanovitev vitke delniške družbe: gre za novo pravno-organizacijsko obliko družbe, prilagojene za zagonska podjetja, ki bo združevala odprtost delniške družbe s preprostim vstopom in izstopom delničarjev, na drugi strani pa bo ohranjala enostavnost družbe z omejeno odgovornostjo.
• Startup visa: preprosta in digitalna rešitev za privabljanje globalnih visokotehnoloških talentov.
• Razvoj trga tveganega kapitala z javnimi spodbudami za okrepitev zasebnih vlaganj in vlaganj pokojninskih družb v tvegani kapital.
• Mednarodno primerljiva rešitev za ureditev delniških opcij po pripravljenem Zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku in opcijskem nagrajevanju.
• Mednarodno primerljiva rešitev za ureditev delniških opcij po pripravljenem Zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku in opcijskem nagrajevanju.

Nekaj se torej dogaja, na žalost pa vse našteto očitno še ne prinaša (dovolj) rezultatov. Težave še vedno predstavljajo nepredvidljivo davčno in gospodarsko okolje, visoke obremenitve plač, zapleteni birokratski postopki na vseh ravneh, oteženo zaposlovanje tujih delavcev … Seznam je dolg.

Najbolj pa šepamo pri tem, da trenutna vlada čezmerno obremenjuje gospodarstvo, ki je osnova za financiranje državnega proračuna, opozarja Štefan Pavlinjek: »To je rezanje veje, na kateri sedi. Poleg tega ni upravičeno zadolževanje Slovenije in pretakanje denarja v področja za vzdrževanje nepoštene sociale ter jemanje sredstev za raziskave in razvoj podjetjem.«

Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.