Iskra je že večja na Hrvaškem kot v Sloveniji

Pri privabljanju tujih vlagateljev nam gre na žalost zelo slabo. Ocene slovenskega poslovnega okolja se med tujimi investitorji namreč slabšajo, je pokazala raziskava Centra za mednarodne odnose na FDV. Hrvati so pri tem bistveno uspešnejši. Kako jim to uspeva?

Kako jih bomo ujeli?

Kruta resnica: velik upad TNI

Ocene slovenskega poslovnega okolja med tujimi investitorji se slabšajo. Širitveni načrti tujih investitorjev v Sloveniji so glede na napovedi iz leta 2022 upadli za več kot 11 %, ugotavlja raziskava Tuji investitorji o slovenskem poslovnem okolju, ki sta jo za Javno agencijo SPIRIT Slovenija pripravili prof. dr. Andreja Jaklič in asist. dr. Iris Koleša s Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani.

Zmanjšala se je tudi vloga slovenskih podjetij v multinacionalnih mrežah. Vendar slovenska podjetja v teh mrežah še vedno večinoma igrajo razvojno vlogo.

Glavne ovire za poslovanje podjetij s tujim kapitalom v Sloveniji ostajajo dolgotrajni in zapleteni birokratski postopki ter administrativne ovire, neugoden davčni sistem in davčna politika (sploh visoke davčne obremenitve dela) ter kompleksna in spremenljiva zakonodaja (še posebej delovna in davčna zakonodaja), ugotavlja raziskava.

Podjetja moti negativen odnos, ki ga ima družba do podjetij in podjetništva. Kritična pa so tudi do podpornih institucij, pri čemer si želijo, da bi bile te bolj strokovne in odzivne, pa tudi, da bi politiki delovali bolj profesionalno in odgovorno.

Negativen rekord po letu 2010

Tu pa se slabe novice žal ne končajo. Anketirana podjetja za leto 2025 sicer načrtujejo zmerno rast ter širitev v Sloveniji in drugje. Zabeležen pa je velik upad načrtov širitve dejavnosti v Sloveniji, predvsem na račun načrtovanja nespremenjenega obsega dejavnosti.

Delež podjetij s širitvenimi načrti v Sloveniji je padel pod 20 % – prvič po letu 2010. Več kot 14 % podjetij načrtuje tudi selitev (dela) dejavnosti iz Slovenije. Med podjetji, ki načrtujejo selitev, so predvsem velika in proizvodna podjetja ter pretežni izvozniki, navaja raziskava.

Kaj pa naša južna soseda?

TNI: Slovenija VS Hrvaška

Hrvaška se je pri tujih neposrednih investicijah (TNI) odrezala precej bolje kot Slovenija, kaže poročilo Banke Slovenije: Neposredne tuje naložbe se povečujejo: ali znamo izkoristiti priložnosti. Vhodne naložbe v Slovenijo so leta 2023 znašale 35 % BDP-ja, na Hrvaško pa 42 %. Podatki za izbrane države sicer najvišje postavljajo Češko s 65 % BDP-ja in Madžarsko s 5 % manj.

Hrvaška skrbi za razvoj svojega gospodarstva in dejansko številne investicije spodbuja k dvigu tehnološke usposobljenosti, energijski varčnosti, digitalizaciji in številnim drugim področjem, pri katerih je možno ustvarjati visoko dodano vrednost, našteva direktor Roto podjetij Štefan Pavlinjek.

Zakaj ima torej Hrvaška toliko več investicij kot Slovenija? Kaj smo zagrešili? Poglejmo, kaj delata ena in druga država.

Kaj je delala Hrvaška?

Zagotovo obstaja sorazmerje med številom investicij na trgu in ustreznostjo poslovnega okolja v luči privlačnosti, meni Rok Cajzek, direktor podjetja GIC gradnje:

 Hrvaški trg je vsekakor zanimiv zaradi preprostejših postopkov pri ustanovitvi podjetij in pridobivanju dovoljenj, nižjih davkov v primerjavi s Slovenijo, predvsem pa dopušča več prožnosti pri delovni zakonodaji.«

Če dodamo še manj administrativnih ovir pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, potem je odgovor jasen, dodaja Cajzek.

Naša vzhodna soseda je odločno sprejela vrsto ukrepov, ki so zanimivi za domače in tuje vlagatelje ter stremijo k razvoju kapitalskega trga in zadržanju oziroma pritegnitvi najkakovostnejših talentov, pravi Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. Med ključne uvršča naslednje:

• • Finančno močan pokojninski sistem.

Uvedli so bistveno močnejši pokojninski sistem z individualnimi računi. V njem je zbranih že dobrih 24 milijard evrov prihrankov bodočih hrvaških upokojencev. Ti zasebno upravljani pokojninski skladi imajo že več kot 5 milijard evrov naloženih v delnice. Mimogrede, v povprečju so lastniki tudi približno 10 % delnic slovenskih družb iz prve kotacije na Ljubljanski borzi. Hkrati pa predstavljajo vitalnega naložbenika in podpornika pri rasti in mednarodni širitvi njihovih podjetij. V Sloveniji zaradi praktično popolne odsotnosti tega razreda naložbenika nimamo primerljivega zagona za podporo domačemu kapitalu.

• • Nižja obdavčitev dividend in dobičkov.

Vlaganja na kapitalski trg so močno podprli s polovico nižjo obdavčitvijo dividend in kapitalskih dobičkov. Še več, ti po zgolj dveh letih sploh niso več obdavčeni, hkrati pa razmišljajo o dodatnih spodbudah v obliki individualnih naložbenih računov z dodatno razbremenitvijo morebitnih vlaganj v domače vrednostne papirje (»home bias«).

• • Posebnosti za nomade.

Uvedli so posebne davčne spodbude za tako imenovane digitalne nomade. Odločilen korak pa je bila uvedba razvojne kapice, s katero so razlike v neto izplačilih pri višjih bruto plačah kar med 50 in celo več kot 70 %. Konkretno, pri bruto plači Blaža Brodnjaka bi v Zagrebu prejel 59,5 %, v Čakovcu pa kar 71,5 % višje neto izplačilo plače. Pri variabilnih nagradah, ki so v celoti v najvišjem davčnem razredu, je ta razlika še bolj poudarjena.
Zgornje razbremenitve pri razvojni kapici financirajo z višjim DDV, ki je na višjih ravneh tudi v najrazvitejših državah EU.

• • Lažja obdavčitev nepremičnin.

Po uvedbi vseh teh olajšav imajo seveda bistveno lažje pogajalsko izhodišče za obdavčitev nepremičnin in drugih oblik premoženja. To so začeli izvajati zdaj, medtem ko je pri nas zastavljeno obratno, zato bo deležno skrajno odklonilnih odzivov.

• • Prijazni do tujih talentov.

Bistveno so zmanjšali administrativne ovire za zaposlitev talentov iz ciljnih držav, ki je neprimerljivo preprostejša kot v Sloveniji.

• • Lažje do dovoljenj.

Uvedli so hitrejšo ustanovitev podjetij in pridobitev dovoljenj, izpostavlja Rok Cajzek.

• • Podpora turizmu.

Na področju turizma so znižali DDV za gostinske in turistične storitve ter ponudili subvencije za obnovo zmogljivosti, dodaja Cajzek.

Hrvati bolje skrbijo tudi za startupe

Pri tem pa pomembno vlogo igrajo tudi zagonska podjetja oziroma startupi. Po mnenju Vuka Laua, partnerja v podjetju Silicon Gardens ter startup svetovalca in mentorja v startup pospeševalniku Reveris, je najpomembnejši razlog za uspeh Hrvaške na tem področju dejstvo, da je hrvaško Ministrstvo za regionalni razvoj že leta 2019 začelo pobudo, imenovano Croatian Venture Capital Initiative (CVCi):

Ob pomoči (in v okviru) te pobude so Evropski investicijski sklad (EIF) in več drugih institucionalnih vlagateljev vložili sredstva v sklad Fil Rouge Capital, v katerem se je nabralo približno 45 milijonov evrov, ta sredstva pa so bila na voljo za vlaganja v zagonska podjetja v zgodnji fazi razvoja na Hrvaškem.«

Lau kot pomemben ukrep izpostavlja tudi to, da je bil del teh sredstev namenjen prav pospeševalnemu programu, ki je v najzgodnejših fazah razvoja podpiral ustanovitelje podjetij: »Verjamem, da je ta celotni ekosistem močno pospešil in demokratiziral dostop zagonskih podjetij do tveganega kapitala.«

In kaj je naredila Slovenija?

Država investitorjem omogoča davčne olajšave:

• za naložbe (npr. pri investicijah v opremo in neopredmetena sredstva, digitalni in zeleni prehod, za raziskave in razvoj celo 100 % olajšava)
• za zaposlovanje v Sloveniji (nove zaposlitve, zaposlitve invalidnih oseb, povračilo prispevkov za prve zaposlitve in za delavce, starejše od 60 let).

Slovenija ima sicer pripravljeno tudi strategijo za zagonska podjetja, ki so jo pripravili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport skupaj s Slovenskim tehnološkim forumom, Sekcijo za startup in scaleup pri Gospodarski zbornici Slovenije ter drugimi akterji ekosistema. Med glavnimi točkami strategije Lau našteva:

• • Ustanovitev vitke delniške družbe:

gre za novo pravno-organizacijsko obliko družbe, prilagojene za zagonska podjetja, ki bo združevala odprtost delniške družbe s preprostim vstopom in izstopom delničarjev, na drugi strani pa bo ohranjala enostavnost družbe z omejeno odgovornostjo.

• • Startup visa:

preprosta in digitalna rešitev za privabljanje globalnih visokotehnoloških talentov.

• • Razvoj trga tveganega kapitala z javnimi spodbudami za okrepitev zasebnih vlaganj in vlaganj pokojninskih družb v tvegani kapital.

  • Mednarodno primerljiva rešitev za ureditev delniških opcij po pripravljenem Zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku in opcijskem nagrajevanju.
  • Mednarodno primerljiva rešitev za ureditev delniških opcij po pripravljenem Zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku in opcijskem nagrajevanju.

Nekaj se torej dogaja, na žalost pa vse našteto očitno še ne prinaša (dovolj) rezultatov. Težave še vedno predstavljajo nepredvidljivo davčno in gospodarsko okolje, visoke obremenitve plač, zapleteni birokratski postopki na vseh ravneh, oteženo zaposlovanje tujih delavcev … Seznam je dolg.

Najbolj pa šepamo pri tem, da trenutna vlada čezmerno obremenjuje gospodarstvo, ki je osnova za financiranje državnega proračuna, opozarja Štefan Pavlinjek: »To je rezanje veje, na kateri sedi. Poleg tega ni upravičeno zadolževanje Slovenije in pretakanje denarja v področja za vzdrževanje nepoštene sociale ter jemanje sredstev za raziskave in razvoj podjetjem.«

Iskra je danes večja na Hrvaškem kot v Sloveniji

Poglejmo konkreten primer, ki ga navaja Matija Šešok, solastnik Iskre in predsednik uprave Elka, Hrvaška:

 Pri investiranju smo bili bistveno bolj dobrodošli na Hrvaškem oziroma na Balkanu kot v Sloveniji, zato je naša širitev v preteklih letih na Hrvaškem tudi hitrejša.«

Iskra danes z investicijami na Hrvaškem realizira več prihodkov kot v Sloveniji. To med drugim pomeni, da so za primer ladjedelnice izjemno hitro dobili koncesijo za upravljanje javnega dobrega, tj. morja in obmorskega pasu s pripadajočo infrastrukturo, dodaja Šešok. Pri tem misli na tedne, ne mesece: »Na gradbeno dovoljenje v Bosni in Hercegovini pa smo čakali šest dni.«

V BiH 6 dni, pri nas pa še v zakonskem roku ne

In upravni postopki pri nas? Šešok pravi, da gradbenega dovoljenja še nikoli niso dobili v zakonsko določenem roku. Treba je upoštevati, da se mora pri investicijah vedno uskladiti veliko dejavnikov, če jih želimo uresničiti. Če ni ustrezne podpore, to pač ni mogoče, opozarja Šešok.

Poleg tega je Slovenija dodatno obdavčila delo in dvignila stopnjo davka od dobička. Oba ukrepa dodatno negativno vplivata na konkurenčnost Slovenije, poudarja Šešok.

Na razpisih, na katere se prijavljajo podjetja na Hrvaškem, je možno pridobiti sredstva za investicije s strani države v višini do 60 %, pravi Pavlinjek:

»Ob napovedanem projektu za dve ali tri leta se za vsako posamezno investicijo pridobi akontacija v višini 10 % vrednosti za začetno financiranje investicije. Po končanem projektu se tako povrne vrednosti investicije v višini 70 %. Vsaka naslednja investicija je financirana po istem postopku. Podjetje pokrije investicijo v višini 30 % vrednosti, ki jo lahko financira iz lastnih sredstev ali najame kredit, do katerega zaradi strukture financiranja lažje dostopa.« To je zelo povezano s poslovnim okoljem, saj investicije ne predstavljajo velikih obremenitev tekočega poslovanja, dodaja Pavlinjek.

Članici iste EU, črpanje iz istih skladov, toda …

V Sloveniji imamo sistem subvencioniranja predvsem za velika podjetja do višine 25 % vrednosti investicije, kar je v primerjavi s Hrvaško precej nizko, opozarja Pavlinjek: »Nerazumljivo je, da sta obe državi članici EU in črpata sredstva iz istih skladov EU. Tudi birokracija ob prijavi investicijskih projektov je nelogična in ni naklonjena koriščenju sredstev, ki jih dodeli EU.«

Poleg vsega tega pa dobivamo še dodatne obremenitve v obliki nesmiselnih uredb in zakonov, ki zmanjšujejo produktivnost in ustvarjajo še več administrativnih ovir; Cajzek kot primer navaja Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti: »Energijo moramo usmerjati v smiselne in koristne ukrepe, ki pripomorejo k blaginji in krepijo tradicionalne vrednote, kot sta delavnost in ustvarjanje dodane vrednosti.«