Top energetske tehnološke novosti do 2030

Katere so tri ključne energetske tehnološke novosti, ki nas čakajo do konca desetletja? Mojca Černelč Koprivnikar iz podjetja Prosperia, ki organizira dogodke na področju zelene transformacije, našteva:
Napredni sistemi upravljanja energije (EMS): se že hitro širijo

Sistemi za upravljanje energije omogočajo spremljanje in optimizacijo porabe energije v realnem času. Vključujejo avtomatizacijo in umetno inteligenco, ki optimizira rabo energije glede na trenutne potrebe in cene.

  • Prednosti: zmanjšanje stroškov porabe energije, povečana energetska učinkovitost, boljše prilagajanje na nestabilne vire energije (veter, sonce).
  • Časovni okvir: EMS-sistemi so že na voljo in se hitro širijo, predvsem v večjih zgradbah in industriji.
  • Cenovna učinkovitost: dolgoročno prinašajo pomembne prihranke, začetne investicije pa so odvisne od obsega.
Baterijski sistemi za shranjevanje energije: razmah v 3–5 letih

Velik napredek pri baterijah, predvsem litij-ionskih in novih tehnologijah, kot so natrij-ionske baterije, omogoča shranjevanje presežkov energije iz obnovljivih virov, kar pomaga pri zagotavljanju stalne oskrbe.

  • Prednosti: shranjevanje presežkov obnovljive energije (sončne in vetrne), kar omogoča stabilno dobavo tudi v obdobjih, ko proizvodnja ne poteka.
  • Časovni okvir: tehnologija se hitro razvija in razmah pričakujemo v naslednjih 3–5 letih.
  • Cenovna učinkovitost: cenovno postajajo vse bolj dostopne, kar povečuje njihovo uporabo v gospodinjstvih in industriji.
Agregacija porabe energije: širša uporaba v 3–5 letih

To so programi, ki omogočajo prilagajanje porabe energije v realnem času na podlagi potreb omrežja. Potrošniki lahko začasno zmanjšajo svojo porabo energije v obdobjih visoke obremenitve omrežja v zameno za nižje stroške.

  • Prednosti: večja stabilnost omrežja, zmanjšanje potrebe po novih elektrarnah, manjše emisije in stroški energije za potrošnike.
  • Časovni okvir: programi se že uvajajo, njihova širša uporaba pa bo odvisna od regulacij in razvojne infrastrukture v naslednjih 3–5 letih.
  • Cenovna učinkovitost: porabniki lahko prihranijo, ponudniki energije pa se izognejo visokim stroškom ob vrhuncih porabe.

Novosti, ki nas čakajo po letu 2030 pa si lahko preberete v najnovejši številki revije Podjetna Slovenija.

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh