Od kod bomo dobili tujo delovno silo?

V zadnjem času je namreč vse več vlog za delavce tudi iz bolj oddaljenih držav, denimo iz Indijem Bangladeša, Nepala in Filipinov.

Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je največ Indijcev dobilo oziroma podaljšalo enotno dovoljenje v Ljubljani, Nepalci in Filipinci v Šmarju pri Jelšah, državljani Bangladeša pa v Pesnici, poroča portal 24ur.com. Kranjska upravna enota je v petih letih (2018–2022) izdala oziroma podaljšala 8.668 enotnih dovoljenj za prebivanje in delo Kosovcem in 102 Albancema. Državljanom Kosova je lani izdala skoraj štirikrat več dovoljenj kot pred šestimi leti.

Slovenski trg se sooča z velikim pomanjkanjem delovne sile. Nujno rabimo tuje delavce. Večinski delež tujih delavcev sicer še vedno predstavljajo delavci iz nekdanje Jugoslavije. Največ je delavcev iz Bosne in Hercegovine, sledita Srbija in Kosovo. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve so upravne enote v zadnjih petih letih največ dovoljenj izdale oziroma podaljšale državljanom Bosne in Hercegovine, Kosova in Srbije. Pri tem je bilo z naskokom največ dovoljenj izdanjih državljanom Bosne in Hercegovine (137.732), več kot trikrat več kot prebivalcem Kosova (41.782) in Srbije (41.469).

Vendar smo za te delavce postali popolnoma neprivlačni, ocenjuje Urša Regvar, ki se v pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) ukvarja s področjem azila in migracij: »Zelo se osredotočamo na morebitne kršitve, zlorabe, ki bi jih lahko naredili tujci, in zato omejujemo zakonodajo, s čimer povzročamo dolgotrajnost postopkov, ker zahtevamo več in več dokazil. Delavec zato raje obupa in išče delo ter priložnosti drugje, kjer jih bo lažje dobil.« To ima na tujce odvračalni učinek, dodaja Regvarjeva: »Slovenija zato ne more več učinkovito zapolnjevati vseh delovnih mest, ki bi jih želela s tujo delovno silo.«