Gradbeništvo: še enega zloma si ne moremo privoščiti
Recept je v resnici zelo preprost: povečati moramo vlaganja v javno infrastrukturo in v intenziteto izvajanja tretje razvojne osi ter drugih velikih infrastrukturnih projektov, denimo na področju energetike, pravi direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Gregor Ficko: »Več je treba vlagati tudi v obnove, sanacijo cest in v novogradnjo.« Vlade drugod po svetu namreč podpirajo velike infrastrukturne projekte, da bi tako povečale proizvodni potencial gospodarstva. Kaj pa pri nas?
Nikakor ne smemo prezreti slabšanja razmer v gradbenem sektorju. Ta je multiplikativen ter vpliva na industrijske in neindustrijske sektorje. Je bistveni del evropskega gospodarstva, navaja spletna stran Statista.
Lani je gradbeni sektor v večini evropskih držav predstavljal od štiri do sedem odstotkov njihovega BDP. V Sloveniji je bil ta odstotek še nekoliko višji, 7,5 odstotka. Gradbena panoga v Sloveniji je četrti največji delodajalec, je pred kratkim povedal Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta Kolektorja. Lani je v panogi delalo že 8,1 odstotka vseh delovno aktivnih prebivalcev.
Če bo dela premalo, bo sledilo krčenje podjetij in zmanjševanje števila delavcev, opozarja Ficko: »Upočasnilo se bo posodabljanje in digitalizacija podjetij. Tista, ki so v slabem kreditnem položaju, bi lahko tudi ugasnila.«
V zlomu gradbeništva, ki smo mu bili priča pred 15 leti, smo izgubili 45.000 delovnih mest, opozarja Ficko: »Še enega takega cikla si ne moremo več privoščiti.«
Sorodni prispevki
