Carine: kaj bodo naredile druge države?

Se gremo trgovinsko vojno? Če ste vi nam dali carine, jih bomo dali mi vam? Slaba ideja, očitno.

Maja Virant
4 aprila, 2025
Nasveti
Foto: stock.adobe.com

Nevarnost je, da bi druge države na napovedane univerzalne carine odgovorile na povsem isti način, pravi glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc v sporočilu medijem: »To bi bilo škodljivo za evropske multinacionalke in posledično tudi za njene dobavitelje.«

Posredna nevarnost ameriške uvedbe carin je tudi v tem, da bi se del blaga, proizvedenega v Aziji, preusmeril na evropski trg, še opozarja Ivanc:

»To bi EU postavilo v situacijo, da bi morala dvigniti carinske stopnje vsaj na del blaga, izdelanega v Aziji.«

Preberite tudi: Zmanjšajte si stroške ravnanja z odpadki

Promocijsko besedilo

Zelo verjetno se EU ne bo odločila za univerzalni pristop kot ZDA, še dodaja Ivanc.

Za Evropo bo uveljavljena 20 % carinska stopnja in ta ne bo dodatno bremenila blago, ki je ocarinjeno že sedaj v višjo stopnjo, pravijo pri GZS. Ivanc izpostavlja, da ta carinska stopnja ne bo dodatno dvignila obstoječih carin na jeklo in aluminij, vozila in farmacevtske proizvode.

Celoten izvoz blaga EU-27 v ZDA je v lanskem letu znašal 530 milijard EUR, kar predstavlja 3 odstotke evropskega BDP ter 1,5 odstotka dodane vrednosti. Slovenija izvozi v ZDA neposredno za okoli milijardo EUR vrednosti izdelkov, kar predstavlja 1,5 % našega BDP oziroma okoli 0,7 % dodane vrednosti v izvozu.

»Z makroekonomskega vidika to pomeni zanemarljiv ekonomski vpliv in ni bojazni, da bi zaradi tega padli v recesijo.«

Večje težave bodo imele multinacionalke, ki imajo razpršeno proizvodnjo po vsem svetu, opozarjajo pri GZS. Glavni izziv predstavlja odziv posameznih držav in evropskih multinacionalk, ki jih bodo prizadele tudi višje carine v Mehiki, kjer imajo del svoje proizvodnje za ameriški trg.

Pristop, ki ga uvajajo ZDA, je omejen zgolj na trgovinsko menjavo. Tudi države, ki imajo primanjkljaj v blagovni menjavi z ZDA, bodo po novem na izvožen izdelek v ZDA plačale najmanj 10 % carino. Evropa ima uravnoteženo plačilno bilanco z ZDA. Ima trgovinski presežek, ker izvaža več blaga po konkurenčnejši ceni kot bi ga izdelali v ZDA. ZDA niso cenovno ugodna država za proizvodnjo izdelkov, ki bi jih Evropa kupovala, zato iz ZDA manj uvažamo. Prav tako na to vpliva velika razdalja in logistični stroški. Na drugi strani imajo ZDA presežek z EU pri menjavi storitev, ki izvira iz velikih dobičkov tehnoloških multinacionalk na evropskem trgu. Prav tako imajo ZDA presežek pri primarnih in sekundarnih dohodkih z Evropo, kar pomeni, da večja vrednost dobičkov podjetij potuje iz EU v ZDA kot obratno.

Zaloge vozil in drugega nepokvarljivega blaga pri distributerjih v ZDA so visoke, kar pomeni, da carine na kratek rok ne bodo imele pomembnega učinka, v kolikor bodo uveljavljene le za krajše časovno obdobje. Zdaj pa držimo pesti, da bodo res uveljavljene le krajše časovno obdobje…