Bi finančna pismenost spremenila svet?

Njena raziskava kaže, da je treba finančno opismenjevanje uvesti v šole, saj tako lahko dostop do tega znanja dobijo vsi. Lusardijeva meni, da bi se moralo finančno izobraževanje začeti »takoj, ko otrok izgubi prvi zob«, in nadaljevati tudi po šolanju oziroma vse življenje, saj »se finančni sistem nenehno spreminja«.

Podobno ugotavlja tudi mednarodna organizacija Youth Business International (YBI), ki izpostavlja, da »imajo mladi podjetniki ambicije, pogosto pa nimajo virov«. Njihova raziskava iz leta 2024 razkriva, da je »nezadosten dostop do financiranja še vedno stalna ovira za mlade ljudi, ki želijo ustanoviti in razvijati svoje podjetje«.

Rešitve in priporočila

Obe slovenski banki poudarjata pomen stalnega izobraževanja. V OTP banki navajajo: »Za izboljšanje finančne pismenosti so na voljo različna izobraževanja, svetovanja in strokovna podpora – tudi v okviru poslovne mreže OTP banke.«

V NLB pa dodajajo: »V NLB svoje vloge ne vidimo le v financiranju podjetij. Finančno znanje in nasveti so danes dostopni v sklopu podjetniških klubov, gospodarskih zbornicah, razvojnih agencijah in na spletu prek spletnih tečajev, ne smemo pa pozabiti niti na redne, iskrene pogovore z računovodjo in banko.«

Finančno znanje je po mnenju strokovnjakov iz NLB »kapital, ki se ne amortizira«, in »najmočnejši vzvod za rast«.

Celotni članek si lahko preberete v reviji Podjetna Slovenija