Ali veste, da so tujci pogosto ujeti v Sloveniji?

Pri Slovenskem tehnološkem forumu so izpostavili številne administrativne ovire, s katerimi se spoprijemajo tujci, ki želijo delati v Sloveniji.

Barbara Krajnc, direktorica Slovenskega tehnološkega foruma, pojasnjuje, da trenutna zakonodaja in praksa predstavljata veliko oviro, ki zahteva nujne spremembe. In s kakšnimi administrativnimi ovirami se srečujejo tuji delavci?

Administrativne ovire za državljane EU
  • Dolgotrajni postopki prijave.

Postopek prijave prebivanja za državljane EU, ki naj bi bil hiter, zdaj traja tudi štiri mesece ali več. To povzroča velike težave zaposlenim, ki čakajo na obravnavo svojih vlog.

  • Družinske težave.

Tujka, zaposlena pri nas, že več kot štiri mesece čaka na rešitev svoje prijave, kar vpliva tudi na obravnavo vlog njene družine.

Promocijsko besedilo

  • Zdravstveno zavarovanje.

Brez prijavljenega prebivališča v Sloveniji tujka svojih družinskih članov ne more prijaviti v obvezno zdravstveno zavarovanje, kar vpliva na dostop do vrtcev, šol in javnega zdravstvenega sistema.

  • Pravna neskladja.

Tujci morajo prijaviti prebivališče v treh mesecih po vstopu v Slovenijo. Primer tujke, ki so jo policisti obravnavali zaradi neurejenega prebivališča kljub spoštovanju zakonskih rokov, kaže na pomanjkanje usklajenosti v sistemu.

  • Odpiranje TRR-računa.

Tujci brez urejenega prebivališča ne morejo odpreti transakcijskega računa v Sloveniji.

Slovenski tehnološki forum poziva k čimprejšnji spremembi zakonodaje, da bi odpravili te administrativne ovire ter tujcem omogočili hitrejše in enostavnejše vključevanje v slovenski trg dela.

Administrativne ovire za tuje delavce iz držav zunaj EU

Pri Slovenskem tehnološkem forumu so opozorili tudi na številne administrativne ovire, s katerimi se soočajo delavci iz držav zunaj EU, ki želijo delati v Sloveniji. Zaradi dolgih in togih postopkov mnogi visokokvalificirani kadri raje izbirajo trge z manj zahtevnimi postopki, kot je nemški.

Primeri administrativnih ovir:
  • Rigidni postopki.

Potrdilo o nekaznovanosti je zahtevano pri drugem podaljšanju vloge, čeprav tujec v tem obdobju ni potoval v matično državo. Pogosto zakonodaja ne sledi dejanski praksi.

  • Omejitve med postopkom.

Ko tujec vloži vlogo za podaljšanje, prejme potrdilo o oddani vlogi, s katerim pa ni priporočljivo zapustiti Slovenije, razen za določene izjeme. To pomeni, da so tujci iz držav, kjer je vizum potreben, ujeti v Sloveniji, dokler ne prejmejo novega dovoljenja.
Primer je smrt v družini zaposlenega tujca, ki je moral kljub postopku podaljšanja nemudoma odpotovati domov. Njegova vrnitev je bila dolgotrajna in administrativno zahtevna.

  • Bančne omejitve.

Banke pogosto zamrznejo račune tujcev, dokler ti ne predložijo dokazil o novem dovoljenju za prebivanje. Hkrati morajo tujci ob vlogi za podaljšanje predložiti bančne izpiske kot dokazilo o nakazilu plače.

  • Registracija avtomobila.

Tujci lahko registracijo vozila uredijo le do izteka veljavnega dovoljenja. Ob zamiku med starim in novim dovoljenjem tega ne morejo urediti, kar lahko povzroči dodatne stroške, na primer najem avtomobila.

  • Jezikovne ovire.

Na oddelku za tujce so zaposleni tujca poslali domov z navodilom, naj se vrne s prevajalcem, čeprav je bil njegov materni jezik angleščina.

Pri Slovenskem tehnološkem forumu si prizadevajo za hitrejše in bolj fleksibilne postopke, ki bi tujim delavcem omogočili lažjo vključitev v slovensko družbo in gospodarstvo.

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh