Ali verjamete vladi, da bo država dobila več od normirancev, ki so zaslužili največ?

Številni normirani s. p. se namreč za to obliko odločajo zaradi bistveno manj birokracije. Resurse raje bolj osredotočajo na posle. Drugi pa niti ne preračunajo, kaj se jim bolj izplača, ko enkrat presežejo 100.000 € prihodkov. V tem primeru pa status normiranca ni več tako ugoden.

V tabeli si zato lahko ogledate tudi primer za potencialno odločitev za d. o. o., kjer lastnik kot zaposlen v tem svojem d. o. o. opravi dobrih 30.000 kilometrov na leto (neobdavčene kilometrine si namreč normiranci ne morejo izplačevati), njegov d. o. o. pa mu izplačuje še prehrano in povprečno plačo v Sloveniji. Pridali smo še 15.000 evrov letnih drugih poslovnih stroškov. To so zelo zmerni odhodki.

Rezultat?

Razlika v primeru 80.000 € in 110.000 € prihodkov med statusom zdajšnjega normiranca in potencialnega prihodnjega d. o. o. je zaradi višjih odhodkov seveda manjša kot v zgornjem primeru. Od slabih 6.500 € do dobrih 8.000 € bi bilo dajatev več, če se normiranec odloči za ustanovitev d. o. o.

V primeru 140.000 € prihodkov pa država celo izgubi. Lastnik d. o. o. bi namreč plačal 2.500 € manj dajatev (davkov in prispevkov), kot jih plačuje zdaj kot normiranec.

Celotni članek si lahko preberete v septembrski številki revije Podjetna Slovenija.