5 sprememb za normirance

1. Strožje omejitve vstopa v sistem. 

Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance se po predlogu zakona zniža s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, če je bil zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev.

Za popoldanske samostojne podjetnike (s. p.) pa bi se meja za priznane normirane odhodke znižala s 50.000 na 30.000 evrov.

2. Kolikšni bodo priznani stroški? 

Normirani stroški bodo priznani v višini 80 odstotkov za polne normirance do meje 60.000 evrov letnih prihodkov (zdaj so priznani do 50.000 evrov, od te meje do 100.000 evrov pa v višini 40 odstotkov).

Za popoldanske s. p. bodo po novem do 12.500 evrov letnih prihodkov priznani normirani stroški v višini 80 odstotkov, od 12.500 do 30.000 evrov pa v višini 40 odstotkov (trenutno so v višini 80 odstotkov prav tako priznani do 12.500 evrov, od tam do 50.000 evrov pa v višini 40 odstotkov). 

3. Finančni učinki. 

Polni normiranci bi po novem skupno plačali za približno tri milijone evrov več dohodnine, popoldanski pa okoli devet milijonov evrov več. Tako bo, po oceni vlade, skupni finančni učinek sprememb približno 12 milijonov evrov več prihodkov na letni ravni.

Kako je vlada prišla do tega izračuna, sicer ni znano, je pa zelo verjetno, da se je uštela. Različne dejavnosti namreč omogočajo upoštevanje različnih vstopnih stroškov in lahko se zgodi, da bo plačana dohodnina ob upoštevanju dejanskih stroškov poslovanja v mnogih primerih manjša kot danes z upoštevanjem normiranih stroškov.

Vlada je pozabila tudi na iznajdljivost ljudstva. Podjetniki se bodo namreč zatekali v neizdajanje računov in sivo ekonomijo. Z manj izdanimi računi se bodo trudili ostajati na ravni letnih prihodkov, ki jim bodo še naprej omogočali status normiranca.

4. Kdaj bo možen izstop iz sistema? 

Zakon predlaga, da bi bili polni normiranci iz sistema izločeni, če bi v dveh zaporednih letih njihovi skupni prihodki presegli 120.000 evrov (v povprečju 60 tisoč evro na leto), popoldanski pa, če bi v dveh letih presegli mejo 60.000 evrov prometa (v povprečju 30.000 na leto). Zdaj je ta meja pri obojih pri 300.000 evrov.

S strožjimi omejitvami vstopa v sistem naj bi odpravili tveganja nelojalne konkurence klasičnim oblikam zaposlitve z zaposlitvami prek s. p. Tu vlada stalno ponavlja napako, ki kaže na njeno nepoznavanje podjetništva, saj status samostojnega podjetnika enači z zaposlitvijo.

Samostojni podjetnik je delodajalec, in ne delojemalec. S. p. ima ista poslovna tveganja in stroške kot podjetje – za investicije, zavarovanje, računovodstvo in banko. Zaposleni nimajo ničesar od tega, zato je primerjava med obojimi neprimerna in nepoštena.

5. Kdaj zapreti s. p.?

Podjetniki morajo biti pozorni tudi na datum, ko zapirajo svoj s. p. Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena te novele zakona o dohodnini se upoštevajo normirani odhodki, če je bil zavezanec v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev.

Če zaprejo svoj s. p. pred prvim oktobrom, jih lahko doleti višja obdavčitev za tekoče leto, tudi če so imeli pred tem več let status normiranca.

Ostale spremembe si lahko preberete v septembrski številki revije Podjetna Slovenija.