Zakaj neki se bojimo zaposliti starejše?
1. izziv: strah pred težjim odpuščanjem …
Da zaposlovanje starejših delavcev predstavlja izziv, ugotavljajo tudi na Zavodu za zaposlovanje RS: »Prek pisarn za delodajalce aktivno sodelujemo z njimi pri iskanju priložnosti za zaposlovanje vseh težje zaposljivih skupin prebivalstva. Glede starejših delavcev pri tem vsak dan naletimo na veliko stereotipov in argumentov, zaradi katerih pogosto veljajo za manj zaželene kandidate za zaposlitev.
V praksi delodajalci izpostavljajo predvsem predvidene višje stroške zaposlitve starejšega delavca in strah pred oteženim odpuščanjem, če bi bilo to potrebno. Pogosto za starejše delavce prevladujejo tudi domneve, da imajo več zdravstvenih težav, fizične omejitve, se težje prilagodijo novostim, so manj učljivi in podobno.«
2. izziv: premalo ozaveščanja
Smrekarjeva, podobno kot na Zavodu, ob tem izpostavlja, da je na področju zaposlovanja zrelejših kadrov v Sloveniji zagotovo opazno pomanjkanje ozaveščanja. Da bi organizacije in posameznike pripravili na spremembe, je ključno, da jih najprej informiramo in izobražujemo. Predstavitev podatkov iz raziskav in deljenje dobrih praks lahko pomembno vplivata na prepoznavanje vrednosti starejših delavcev.
»Želim si, da zaposlovanje starejših ne bi bilo več tabu tema.
Verjamem, da si lahko vsi bolj proaktivno prizadevamo spremeniti to percepcijo in prepoznati dragocenost izkušenj, ki jih prinašajo zrelejši zaposleni. Pomembno se je zavedati, da imajo zrelejši zaposleni res številne prednosti. Imajo široko socialno mrežo, bolj so predani in zvesti, prinašajo bogato paleto znanj in veščin,« našteva sogovornica.
Na Zavodu za zaposlovanje dodajajo, da je poleg ponujanja zaposlitvenih priložnosti starejšim zelo pomembno tudi učinkovito upravljanje starejših zaposlenih. »Večje vključevanje starejših na trg dela ni samo zaželeno, temveč je nujno, saj si izgube njihovih znanj, izkušenj in veščin kot družba ne želimo.
Ob primanjkljaju kadrov na trgu dela ne sme biti spregledana skupina starejših iskalcev zaposlitve. Nenazadnje gre še za enega izmed poslednjih neizkoriščenih potencialov,« so prepričani na Zavodu.
3. izziv: učenje digitalnih veščin
»Generacijsko raznoliko zaposlovanje spodbuja pretok znanja.
Starejši so v dolgoletni karieri pridobili pomembne izkušnje in znanja, ustvarili so široko socialno mrežo, razvili delovne navade, redkeje menjajo zaposlitev in praviloma čutijo močnejšo pripadnost podjetju. Prav tako so se sposobni učiti novosti, morda le na drugačen način.
Njihova velika prednost je izkustveno znanje, ki je pomembno prav v nepredvidljivih situacijah, v katerih se znajdemo vse pogosteje. Tisti starejši, ki so se izobraževali in izpopolnjevali na različnih področjih, se praviloma tudi hitreje vrnejo na trg dela. Starejši zaposleni v podjetje prinašajo bogate izkušnje, praktičnost pri reševanju problemov in življenjsko modrost, izziv pa jim predstavlja učenje novih, predvsem digitalnih veščin.
Ključno je torej, da znamo prepoznati njihovo vrednost in upravljati prednosti, ki jih v delovnem okolju lahko ponudijo izkušeni zaposleni, to pa je naloga celotne družbe.«
Sorodni prispevki
