5 predlogov, da se izognemo krizi

»Predvsem je treba sanacijo okoljske katastrofe odpraviti v prihodnjem 6- do 8-letnem obdobju ter poskrbeti, da se gradbeništvo ne bi pregrevalo, s čimer smo že imeli slabe izkušnje.« Država naj vodi zmerno restriktivno fiskalno politiko, kar z drugimi besedami pomeni nižanje javnofinančnega primanjkljaja ter opuščanje elementov cenovne kapice za gospodinjstva, še svetuje Ivanc.

2. Povečanje investicij države.

Fiskalna politika bi morala biti spodbujevalna za investicije v zeleni prehod, zelene letalske povezave in zelene hitre železniške povezave. Treba je torej povečati investicije države, pravi Iztok Novak, direktor podjetja Polycom: »Država mora tudi zmanjšati potrošnjo za plače in povečati državne investicije. To bo prispevalo k oživitvi dejavnosti.« Že manjše znižanje obrestnih mer bi po njegovem mnenju gospodarstvu dalo spodbujevalni signal.

3. Zmanjšanje birokracije.

Višjo gospodarsko rast je mogoče dosegati z ustreznejšimi ekonomskimi politikami, pravi ekonomist Sašo Polanec: »Menim, da je ena ključnih ovir sama birokratizacija, ki povečuje stroške. Bistveno je treba poenostaviti postopke pridobivanja različnih dovoljenj, ki zdaj ovirajo izvedbo projektov – predvsem gradbenih.«

Parlament sprejema zakone, ki jih administracija ne more izvesti, pravi in opozarja:

»Čakanje na uporabna dovoljenje 6 mesecev in več, medtem ko je zakonska obveza 15 dni, je povsem nesprejemljivo.« Podobno je treba zmanjšati administrativne ovire v številnih dejavnostih, kot sta zdravstvo in bančništvo, ter povečati konkurenco, dodaja Polanec.

Država lahko kaj naredi predvsem na srednji rok, z ukrepi, kot je zmanjšanje birokracije na vseh področjih (davčnem, delovnopravnem, gradbenem, okoljskem, energetskem, socialnem, zdravstvenem, upravnem …), svetuje tudi ekonomist Janez Šušteršič.

4. Spodbujanje podjetništva.

Brez učinkovitih spodbud podjetništva in potrošnje ne bo nobene spremembe, opozarja Aljoša Domijan, partner v podjetju Gambit trade, ki upravlja eno največjih slovenskih spletnih trgovin enaa.com. Vsekakor bi bilo treba pospešiti povpraševanje, to pa povečuje tudi nova naročila, proizvodno aktivnost in zaposlenost.

To bi pomenilo, da bi se PMI dvignil nad 50, pojasnjuje Marina Lindič, predsednica združenja nabavnikov Slovenije. Povečati bi bilo treba tudi inovacijske napore, dodaja Polanec:

»Spremeniti bi bilo treba davčne obremenitve za visokokvalificirane delavce, da bi bile lahko investicije v inovacije relativno cenejše.«

5. Črni pogled: podjetja, pripravite se na krizo.

Čim prej dvigniti gospodarsko rast preprosto ni mogoče, pravi Janez Šušteršič: »Država ne more več bistveno povečati svojih izdatkov, da bi s tem spodbujala rast. Nasprotno, mora jih omejevati.« Tudi ECB bo ob sedanji inflaciji gotovo še kar nekaj časa vzdrževala visoke obrestne mere in tudi po tem jih bo zniževala le postopno, pravi: »Podjetja se bodo morala sama pripraviti na krizo in se prilagoditi, kolikor se lahko. Kot vedno bodo v krizi nekatera tudi propadla, povečala pa se bo tudi brezposelnost.«