4 predlogi, kako bi lahko izkoristili potencial zaposlovanja invalidov

Našli smo 4 predloge:

1. Iskanje ustreznega nabora del, ki jih invalidi smejo in zmorejo opravljati.

2. Zagotavljanje mentorstva:

V Zavodu Detel denimo skupina njihovih invalidov vedno izvaja dela ob stalni prisotnosti strokovno usposobljenega vodje, ki opravlja delo kot vsi drugi člani in hkrati organizira delo celotne skupine.

3. Zagotavljanje hitre odzivnosti in fleksibilnosti.

4. Zagotavljanje kvalitetne in odgovorne izvedbe storitev v dogovorjenih rokih.

Samo polovica (50,8 odstotka) invalidov je zaposlenih, razkriva posebno poročilo Podpiranje invalidov Evropskega računskega sodišča iz leta 2023. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je v Sloveniji trenutno 8.033 brezposelnih invalidov. Ocenjujejo, da bi se jih okoli 10 odstotkov lahko zaposlilo v okviru običajnega delovnega okolja pod pogoji, ki jih našteva Suzana Zadravec:

• • da bi jim delodajalci zagotovili bolj fleksibilno delovno okolje,
  • da bi jim omogočili izvajanje le omejenega nabora del in nalog,
  • da bi jim prilagodili delovna mesta in delo v krajšem delovnem času od polnega.

Če bi na trgu dela obstajale potrebe po izvajanju sedečih, ponavljajočih se ročnih del, bi v okviru Skupine Detel lahko v delo in zaposlitev dodatno vključili najmanj 50 invalidov, dodaja Zadravčeva.

Kako zaposljivi so pri nas invalidi?

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov brezposelnim invalidom zagotavlja dobre temelje za vključevanje v delo, pravi Suzana Zadravec: »V procesu iskanja ustrezne zaposlitve invalidom ponujajo podporo izvajalci zaposlitvene rehabilitacije.«

V Skupini Detel v delo in zaposlitev vključujejo 130 invalidov v treh oblikah (invalidsko podjetje, zaposlitveni center, program socialne vključenosti). Zaposljivost invalidov je v veliki meri odvisna od razmer na trgu dela, opažajo. Iz izkušenj pa pravijo, da način dela in podpora, ki jo zagotavljajo svojim zaposlenim, bistveno pripomoreta k njihovi večji zaposljivosti oziroma jim jo sploh omogočata.

Kje nam gre dobro?

Na sistemski ravni so bili s sprejetjem Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Ur. list RS št.: 63/04 z dne 10. 6. 2004) med drugim sprejeti trije viri, ki bistveno olajšujejo zaposlovanje invalidov.

• • Subvencija plač, ki z državnimi sredstvi izenači primanjkljaje, ki so posledica invalidnosti posameznika.
  • Sofinanciranje delovanja invalidskega podjetja, zaposlitvenega centra in programa socialne vključenosti.
  • Nadomestna izpolnitev kvote, ki posredno spodbuja zaposlovanje invalidov.

V katerih segmentih zaposlovanje invalidov šepa?

Suzana Zadravec izpostavlja dve področji, kjer se pojavljajo izzivi.

1. Zaradi avtomatizacije delovnih procesov in nepredvidljivosti trga je vedno težje zagotoviti ustrezna dela (sedeča, ponavljajoča se ročna dela) za najtežje zaposljive osebe.

2. Še vedno se srečujemo s predsodki in strahovi pri vključevanju invalidov v delovne procese.

Več o tem pa preberite v aprilski številki revije Podjetna Slovenija.