100 evrov za plačo ali pokojnino? Razlika je precejšnja
- Almira Sakalić
- 9 oktobra, 2026
- Nasveti
- stock.adobe.com
Pri Triglavu, pokojninski družbi, so za primer vzeli zaposlenega z bruto plačo 2.500 evrov. Njegova neto plača je 1.594,83 evra, skupni strošek delodajalca pa 2.927,50 evra.
Če bi podjetje strošek povečalo za 100 evrov:
- pri višji plači bi neto izplačilo zraslo za 48,59 evra;
- pri dodatnem pokojninskem zavarovanju bi se pod zakonsko določenimi pogoji na osebni pokojninski račun pripisalo 100 evrov.
Pri višji plači zaposleni dobi denar takoj, pri pokojninskem zavarovanju pa se denar namenja dolgoročnemu varčevanju.
Če začnete pri 25, potrebujete precej manj
Pri Modri zavarovalnici so primerjali dva posameznika, ki želita do 65. leta privarčevati 100.000 evrov.
Kdor začne pri 25 letih, bi moral po njihovem informativnem izračunu mesečno vplačevati približno 55 evrov. Kdor začne pri 40 letih, pa že okoli 170 evrov.
Tudi pri Triglavu, pokojninski družbi, so pripravili izračun za 30-letnega zaposlenega, ki bi mu do 67. leta vsak mesec vplačeval delodajalec:
- 50 evrov mesečno: približno 69.212 evrov,
- 75 evrov: približno 103.817 evrov,
- 100 evrov: približno 138.423 evrov.
Gre za informativne izračune, ne za zagotovljene zneske. Končni rezultat je odvisen od donosnosti, stroškov, naložbene politike in časa varčevanja.
Koliko to stane podjetje?
Zakonsko določena najnižja premija za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje v letu 2026 znaša 432,61 evra na leto oziroma približno 36,05 evra na mesec na zaposlenega.
Pri 20 zaposlenih bi to pomenilo najmanj 8.652 evrov letnega stroška, pri 50 zaposlenih pa 21.630 evrov.
Pri Triglavu, pokojninski družbi, delodajalci v povprečju vplačujejo okoli 100 evrov mesečno na zaposlenega.
Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki Podjetne Slovenije.
Preberite tudi
Iz posebnih izdaj

Prva služba v startupu? Tam vas hitro vržejo plavat.
Prva služba ni nujno najbolj pomembna zaradi plače. Veliko več lahko pomeni okolje, v katerem

»Železnico bi lahko financirali tudi z zelenimi obveznicami.«
Pri velikih infrastrukturnih projektih ni vprašanje samo, kaj želi Slovenija zgraditi, ampak tudi, kako bo to plačala. Minister za infrastrukturo

Po kibernetskem napadu v stečaj?
Kibernetski napadi niso samo zoprna reč, ki ti oteži delo. Prinašajo namreč ogromne stroške, ki si jih nekatera podjetja niti

Rekorderka po rasti med največjimi podjetnicami
Slovenski avtodomi kmalu v Južni Koreji. Tako pravi podjetnica, ki z možem že snuje tudi preboj v Južno Korejo in