Slovenija, začni se vesti odraslo!

Kot da ne bi bilo že v svetu dovolj negotovosti, nam jih nekateri politiki in drugi vplivneži povzročajo še doma. Zaradi kratkoročnih ali ideoloških interesov. Ne samo s tistim, kar počnejo, ampak tudi z vsem, česar ne – pa bi bilo pametno, da bi. Na nekaj takšnih primerov opozarjamo v pričujoči reviji Podjetna Slovenija:

1. Brez ekonomske svobode ni višje blaginje.

Slovenija v zadnjih letih na lestvicah ekonomske svobode drsi ali celo drvi navzdol. V Sloveniji pa to mirno gledamo, namesto da bi vklopili alarme. Tabu tema. Kot da ne bi bilo že zdavnaj zgodovinsko dokazano, da brez ekonomske svobode ni blaginje.

2. Stavke ogrožajo javne finance.

To velja predvsem za zdravniško stavko. Če bi vlada privolila v zahteve Fidesa in bi enako zahtevali vsi sindikati javnega sektorja, javne finance ne bi zdržale. Slovenija bi bankrotirala ali pa bi se vsaj spet pogovarjali o kaki zloglasni trojki. Tudi to je tabu tema, ki je nihče glasno ne izpostavi.

3. Vlada zateguje pas.

Kljub slabim demografskim trendom, kljub rekordni zaposlenosti in kljub rekordni odvisnosti javnih financ od dajatev na plače vlada snuje nova davčna bremena. Pa čeprav je javna poraba že zdaj, povedano po avtomobilsko, na plinu do konca.
Kaj se bo zgodilo, ko bo kriza? Kje bomo jemali takrat, ko ne bo mogoče vzeti nikjer več?

4. Levica ne ve, kako do blaginje.

Politiki, ki so na lokalni ravni dokazali, kako ustvariti več, da se potem lahko več razdeli med ljudi, ne dobijo podpore v strankah na nacionalni ravni. V SD so zapravili priložnost, ko niso podprli Tadeja Beočanina, ki je to dokazal v Ajdovščini. Mar bomo še naprej delili več, kot ustvarimo? Matjaž Han nima veliko časa, da ovrže dosedanjo prakso.

5. Populizem na desnici.

Opozicija se igra s politično negotovostjo, zlasti ko gre za tujce. In to v času, ko jih nujno potrebujemo, da ne bomo imeli že kmalu mizernih pokojnin. Tuje prebivalce Slovenije celo oviramo pri učenju materinščine, namesto da bi v Slovenijo proaktivno privabljali tujce, ki lahko prispevajo k naši blaginji. Učiteljica slovenščine se je nedavno v TV prispevku na eni od hrvaških šol na Reki čudila takšnemu ravnanju v Sloveniji. Tam v praksi namreč vidi, da se veliko število otrok prostovoljno odloča za izbirno učenje – slovenščine.
Evropske vrednote bolje razumejo južno in severno od nas. Dobri ukrepi za podjetništvo z desnice bolj malo pomagajo, če se hkrati odvrača ljudi, ki bi z nami lahko obogatili blaginjo.

Mineva 33 let od osamosvojitve Slovenije, mi pa se še vedno vedemo, kot da smo v adolescenci. Na srečo bo Slovenija, kot pravi profesor Mojmir Mrak, vse to preživela. Pa ne zaradi nas samih, ampak zaradi pravil EU. Tiste EU, ki jo mnogi kritizirajo.

EU je še vedno jamstvo, da si sami ne bomo povzročili preveč zla. Kdaj bo Slovenija odrasla?

Uvodnik je objavljen v najnovejši izdaji revije Podjetna Slovenija. Naročite se lahko na povezavi.