Kako v boj s kitajsko prevlado z električnimi avtomobili?

Pred časom je znani avtomobilski novinar Andrej Brglez predlagal, naj EU ne uvaja carin za kitajske avtomobile, ampak naj se EU zgleduje po tem, kako so Kitajci pred leti ravnali z evropskimi proizvajalci avtomobilov.

Če so Evropejci hoteli prodajati na kitajskem trgu, so morali s kitajskim partnerjem ustanoviti tovarno vozil na Kitajskem.

Je to recept za odgovor EU, torej da bi morali Kitajci večino avtomobilov za trg EU izdelovati v EU?, je vprašal urednik Podjetne Slovenije Goran Novković Uroša Roso, velikega poznavalca avtomobilskega trga. In kaj pravi?

Vprašanje je, ali je to prava pot. Dejstvo pa je, da bi Evropa na tem področju morala voditi protekcionistično politiko. Trg je lahko liberalen, a treba je zaščititi svoje proizvajalce. Ne gre samo za slednje. Celotne dobaviteljske verige za vozila so v Evropi izjemno močne. Ljudi, ki v Evropi živijo od avtomobilske industrije, je ogromno.

Kitajci so pred leti uvedli omenjene rešitve, da so zaščitili svoj trg, pa tudi za to, da so pridobili znanje iz zahodne Evrope. Javnosti je manj znano to, da je moral vsak tuji proizvajalec, ki je želel prodajati avtomobile na Kitajskem, predati celotno tehnično dokumentacijo vozila, ne le izvesti kitajske homologacije.

S tem so proizvajalci kitajskim ustanovam zavestno razkrivali precej svojega znanja. To so seveda počeli z namenom, da bodo lahko prodajali vozila na Kitajskem. Za Porsche je Kitajska takoj za ZDA eden največjih svetovnih trgov. Toda prav zato je Evropo zdaj zadel učinek bumeranga, saj počasi prihaja invazija kitajskih vozil.«

Kitajski recept za evropski trg

Poanta Andreja Brgleza je bila: bolje kot s carinami, ki lahko na kitajski strani sprožijo carine za evropske izdelke, je izziv rešiti s kitajskim receptom za kitajska vozila v Evropi.

To je zagotovo boljša rešitev, se strinja Rosa: »Evropa bi dobila nove investicije in delovna mesta. Zahodni svet že leta teži k temu, da bi proizvodnjo in tehnologijo iz Kitajske pripeljal nazaj domov. Prvi razlog za to je prevelika odvisnost od Kitajske, drugi pa je v tem, da tudi Kitajska ni več tako poceni kot v preteklosti. Pa še logistika postaja zapletena.«

Celoti intervju z Urošem Roso si lahko preberete v aprilski številki revije Podjetna Slovenija.

  Sorodni prispevki

Pomakni se na vrh