Če padejo obrestne mere …, kaj konkretno to pomeni za kredit?

Če vzamemo hipotetičen primer, kjer podjetje potrebuje 100.000 EUR za nakup novega stroja in je banka pripravljena odobriti posojilo, se obresti navadno izračunajo na podlagi šestmesečnega euriborja plus določen pribitek, s trajanjem kredita od 5 do 7 let.

Pomembno je omeniti, da podjetja glavnico navadno odplačujejo linearno, torej v enakih zneskih v celotnem obdobju kredita. To je drugače kot pri hipotekarnih posojilih za fizične osebe, kjer so obroki za posojilo fiksni (pri fiksnih obrestnih merah).

Predpostavljamo, da znaša šestmesečni euribor 3,7 %. Če dodamo pribitek v vrednosti 2,5 %, bi okvirna efektivna obrestna mera znašala približno 6,2 %. Predpostavimo, da je ročnost kredita 7 let, kar pomeni, da bo podjetje vsako leto vrnilo 14.200 EUR glavnice. Na 100.000 EUR glavnice bi moralo ob tej obrestni meri plačati še 6.200 EUR obresti. Skupaj bi bil strošek servisiranja posojila tako okrog 20.500 EUR.

Če bi se obrestna mera znižala za eno odstotno točko, to je na 5,2 %, pa bi letni odhodek servisiranja obresti znašal okrog 19.500 EUR. To pomeni, da bi v tem primeru znižanje obrestne mere za eno odstotno točko povzročilo okrog 4 % nižje izdatke za servisiranje posojila.

Ta razlika v višini obrestnih mer pa ima opaznejši vpliv pri posojilih, kjer je ročnost posojila daljša. Kot primer vzemimo tipično hipotekarno posojilo za nakup nepremičnine.

Če predpostavimo ročnost posojila 25 let in znižanje obrestne mere s 4 % na 3 %, to privede do znižanja obroka posojila za več kot 10 %.«