Brez dediščine do stanovanja: 6 poti, ki jih morda spregledate

Za mlade brez dediščine ali finančne pomoči staršev je računica zato vse težja. A odgovor ni nujno samo v večjem kreditu. Nekateri ga iščejo v dodatnem delu, podjetništvu, cenejši lokaciji ali celo v prostoru, ki ga imajo že doma, pa ga doslej niso videli kot stanovanje.

Kaj če je stanovanje že pod streho?

Podjetnik in solastnik podjetja Taros Matjaž Nidorfer opozarja, da je treba pri iskanju prvega doma pogledati tudi nekoliko drugače. V starejših hišah se lahko skrivajo podstrešja, pritličja ali garaže, ki jih je mogoče preurediti v stanovanje.

Njegovo podjetje je v zadnjem času prenovilo dve podstrešji. V enem primeru je iz neizkoriščenega prostora v Ljubljani nastalo približno 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Prenova je stala okoli 200.000 evrov, primerljivo stanovanje na trgu pa bi lahko stalo več kot 350.000 evrov.

»Za stanovanje v Ljubljani potrebujete 14 letnih plač. Če upoštevate, da morate s povprečnimi plačami še živeti in plačevati položnice, boste za nakup stanovanja potrebovali 75 let,«

pravi Nidorfer.

Po njegovem mnenju je ena od poti povečanje prihodkov. Kdor ima znanje, ki ga lahko na trgu ponudi z višjo dodano vrednostjo, lahko prihodke povečuje hitreje kot pri delu, kjer je zaslužek neposredno vezan na število opravljenih ur.

Ena plača morda ni več dovolj

Podobno razmišlja Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v podjetju Trenkwalder. Za mlade, ki želijo ustvariti kapital za nakup nepremičnine, je lahko pomemben tudi drugi vir prihodkov.

To ni nujno še ena polna služba. Dodatni zaslužek lahko prinesejo inštrukcije, svetovanje, pisanje, fotografiranje, grafično oblikovanje, računovodske storitve, upravljanje družbenih omrežij ali druga znanja, ki jih posameznik že ima.

Kraljičeva pri tem opozarja, da mora dodatno delo ostati obvladljivo. Začetek je lahko zelo majhen, nekaj ur na teden ali ena dodatna aktivnost na mesec.

Za nižjo ceno je treba včasih dlje od doma

Tretja možnost je lokacija. Nepremičninski strokovnjak Daniel Lovšin iz agencije Casabela pravi, da se po približno pol ure vožnje iz urbanih središč začnejo pojavljati bistveno drugačne cenovne možnosti.

»V pol ure vožnje iz urbanih središč se najde marsikaj. Minus je vsakodnevna vožnja, a so cene lahko tudi za polovico nižje,«

pravi Lovšin.

Razlika med Ljubljano in manj urbanimi območji je velika. Kvadratni meter stanovanja v prestolnici že presega 5.000 evrov, medtem ko so cene v številnih bolj oddaljenih delih Slovenije precej nižje.

Lahko dve družini rešita stanovanjski problem skupaj?

Lovšin opaža tudi skupne nakupe. Starši in otroci lahko na primer kupijo hišo in v njej uredijo dve ločeni stanovanjski enoti. Druga možnost je skupni nakup zemljišča in gradnja dvojčka ali dvostanovanjske hiše.

V enem od njegovih primerov bi dve družini za ločeni stanovanji skupaj odšteli okoli 700.000 evrov. Dvostanovanjska hiša, potrebna obnove, pa bi lahko stala od 450.000 do 500.000 evrov.

Takšen nakup ima seveda svojo ceno tudi zunaj kupoprodajne pogodbe. Vnaprej je treba zelo jasno urediti lastništvo, stroške, uporabo prostorov, vlaganja in možnost izstopa.

Tudi ugodnejši najem je lahko del strategije

Pri stanovanjski računici ni nujno treba razmišljati samo o nakupu. Stanovanjski sklad RS ponuja javna in tržna najemna stanovanja, pri katerih je lahko najemnina nižja od tržne.

Povpraševanje je veliko. Junija 2025 je bilo v ponudbi 110 stanovanj, sklad pa je prejel 1.150 prijav. Februarja 2026 je bilo stanovanj 76, prijav pa 1.461.

Ugodnejši najem sam po sebi ne pomeni poti do lastništva. Lahko pa zmanjša mesečni stanovanjski strošek in omogoči, da del razlike namenite varčevanju.

Celoten članek s šestimi potmi, konkretnimi primeri, številkami in nasveti je objavljen v posebni izdaji revije Podjetna Kariera.