Kazahstan ima boljšo digitalno javno upravo kot Slovenija. Kaj se lahko naučimo?

Kaj lahko Slovenija prevzame od kazahstanskega pristopa in zakaj naslednja faza digitalizacije morda ni v uvajanju novih portalov, temveč v povezovanju sistemov, ki jih država že ima?

Ko država sama prepozna, kaj državljan potrebuje

Eden zanimivejših kazahstanskih primerov je digitalna družinska kartica. Sistem povezuje podatke iz različnih državnih informacijskih sistemov in na njihovi podlagi prepoznava ljudi oziroma družine, ki so upravičeni do določenih oblik socialne podpore.

Državljanu zato ni treba najprej ugotavljati, do česa je upravičen, iskati pristojne institucije in oddajati vloge. Sistem ga o možnosti obvesti.

Po podatkih kazahstanskega ministrstva za delo in socialno zaščito je bilo leta 2025 poslanih 529.600 obvestil o možnosti proaktivnega prejema javnih storitev. Več kot 276.200 ljudi je nato prejelo nadomestilo oziroma plačilo, ne da bi sami oddali vlogo.

To je eden od primerov, kjer digitalizacija pomeni nekaj več kot samo premik papirnega obrazca na splet. Sistem poskuša storitev približati uporabniku tako, da ta zanjo ni več odgovoren sam.

Podjetje ustanoviš, država pa podatke poveže

Podoben pristop je mogoče videti tudi pri podjetništvu. V Kazahstanu je mogoče podjetje ustanoviti prek portala eGov, pri čemer sistem preveri identiteto, opravi registracijo in podatke poveže z drugimi državnimi evidencami.

Slovenija ima za podjetnike že vzpostavljen portal SPOT in številne digitalne postopke. Vprašanje za naslednjo fazo zato ni nujno, katero novo storitev še potrebujemo, ampak kako dobro so med seboj povezane obstoječe.

Pri tem je pomembno načelo Once-Only (Samo enkrat): če država določen podatek že ima, ga od državljana ali podjetja ne bi smela zahtevati ponovno.

Podobno velja pri drugih življenjskih dogodkih. Pri nakupu nepremičnine so v Kazahstanu v digitalni proces povezani banka, notar, državni register in storitve eGov. Uporabnik tako ne vidi več nujno posameznih institucij, ampak enoten proces.

Digitalna država kot priložnost za podjetja

Kazahstan digitalizacijo poskuša povezati tudi z razvojem domače tehnološke industrije. Po podatkih kazahstanske centralne banke je izvoz domačih IT-storitev leta 2025 dosegel 1,142 milijarde dolarjev. Pomembno vlogo pri razvoju tehnološkega sektorja ima tudi Astana Hub.

To odpira še eno vprašanje za Slovenijo: kako digitalno javno infrastrukturo uporabiti tudi kot okolje, v katerem lahko domača tehnološka podjetja razvijajo in preverjajo svoje rešitve.

Kazahstan pri tem ni zgled v vseh pogledih. Na lestvici Global Innovation Index 2025 je bil na 81. mestu med 139 gospodarstvi, Slovenija pa na 35. mestu. Njegova prednost je bolj specifična – digitalne javne storitve so eno od področij, na katerih je uspešnejši.

Manj novih portalov, več povezovanja

Glavna lekcija zato ni nujno v tehnologiji. Kazahstanski primer kaže predvsem, kaj se zgodi, ko država različne digitalne storitve poveže okoli uporabnika in življenjskih dogodkov.

Za državljana bi moral rojstvo otroka, ustanovitev podjetja ali nakup nepremičnine pomeniti čim manj ukvarjanja s tem, katera institucija potrebuje kateri podatek. Za državo pa to pomeni boljše povezovanje podatkov, sistemov in postopkov.

Slovenija ima velik del digitalne infrastrukture že zgrajen. Naslednji korak je zato lahko manj novih portalov in več povezovanja obstoječih sistemov.

Katere konkretne rešitve ima Kazahstan že vzpostavljene, kako deluje njegova digitalna družinska kartica, kaj pomeni digitalni dokument v telefonu in kako država svojo digitalizacijo spreminja tudi v izvozno panogo?

Celoten članek je objavljen v zadnji številki Podjetne Slovenije.