Interventni zakon: 1,2 milijarde evrov več primanjkljaja in višji dolg

Uveljavitev zakona bi samo prihodnje leto povečala javnofinančni primanjkljaj za okoli 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP, je oceno Fiskalnega sveta povzela Slovenska tiskovna agencija.

Največ bi k temu prispevala uvedba kapice na plačilo socialnih prispevkov za bruto dohodke nad 7.500 evrov, katere učinek ocenjujejo na 264 milijonov evrov, ter možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev, z učinkom 257 milijonov evrov.

Pri omenjenih 1,2 milijarde evrov sicer ne gre za trajni letni strošek, saj ocena vključuje tudi začasne ukrepe, so še pojasnili pri Fiskalnem svetu.

Letos 13 tisoč, leta 2027 22 tisoč upravičencev

Če bi kapica začela veljati letos, bi bilo do nje upravičenih nekaj manj kot 13.000 zavezancev. Ker je prag določen nominalno pri 7.500 evrih, bi se ob rasti plač njegov večkratnik povprečne plače postopoma zniževal.

Ob napovedani povprečni bruto plači 2.895 evrov v letu 2027 bi prag predstavljal približno 2,6-kratnik povprečne plače, število upravičencev pa bi se po simulaciji povečalo na skoraj 22.000.

Pri ukrepu, ki omogoča prejemanje polne pokojnine ob nadaljevanju dela, je ocena Fiskalnega sveta skoraj enaka izračunu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Dejanski učinek bo odvisen predvsem od števila ljudi, ki bodo po izpolnitvi pogojev za upokojitev nadaljevali delo, in od njihove razporeditve med javni in zasebni sektor.

Rast ne bi pokrila stroškov

Po izračunih Fiskalnega sveta, katerih rezultate so objavili na svoji spletni strani, bi višja gospodarska aktivnost zaradi ukrepov kratkoročno nadomestila približno četrtino neposrednega poslabšanja salda, dolgoročno oziroma v desetih letih pa okoli polovico. Kot so zapisali, bi bil javni dolg tako čez deset let v povprečju za dobrih osem odstotnih točk BDP višji kot v scenariju brez ukrepov.

Fiskalni svet je pripravil več simulacij, pri katerih se dolgoročni učinki na primanjkljaj razlikujejo. Del razlik je posledica predpostavljenega dodatnega prilagajanja fiskalne politike, ne le pozitivnih učinkov gospodarske aktivnosti. Simulacija brez takšnega prilagajanja kaže vztrajanje visokega negativnega vpliva na javnofinančni saldo.

Fiskalni svet sicer opozarja, da so ocene zaradi različnih pristopov, pomanjkanja individualnih podatkov in številnih predpostavk negotove. A skupna ugotovitev vseh simulacij je, da povratni učinki višje gospodarske aktivnosti neposrednega poslabšanja javnofinančnega salda ne bi v celoti nadomestili.