Do leta 2030 bo vsak četrti delovno aktivni tujec. Slovenija nima več veliko izbire.

Napovedi za prvo polovico leta 2026 kljub temu niso bile črnoglede. Skoraj 3.000 sodelujočih delodajalcev s približno 335 tisoč zaposlenimi je napovedalo 1,3-odstotno rast zaposlenosti, kaže raziskava Zavoda RS za zaposlovanje, ki so jo izvedli jeseni 2025.

Največjo rast so pričakovali v gostinstvu, kjer naj bi zaposlenost zrasla za 4,5 odstotka, v gradbeništvu za 3,8 odstotka in v kmetijstvu za 4,3 odstotka.

Toda kadre je pogosto najtežje najti prav v dejavnostih, ki potrebujejo največ zaposlenih. Trgovina in predelovalne dejavnosti sta za prvo polovico leta 2026 sicer napovedali rahel upad zaposlenosti.

Gradbeništvo in promet sta že odvisna od tujcev

V gradbeništvu tuji delavci že danes predstavljajo skoraj polovico vseh zaposlenih. V prevozu in skladiščenju jih je približno tretjina. In ta odvisnost se bo predvidoma še povečala.

Po projekcijah ministrstva za delo bi se delež tujih delavcev med delovno aktivnimi lahko povečal s 16 odstotkov leta 2024 na približno 26 odstotkov do leta 2030. To pomeni, da bi bil takrat približno vsak četrti delovno aktivni v Sloveniji tuji delavec.

Toda tuji delavci niso edina rešitev

ZRSZ opozarja, da zaposlovanje tujcev ne more nadomestiti aktivacije domačih kadrovskih rezerv.

Slovenija bo morala hkrati vlagati v izobraževanje, bolje povezati šolski sistem s potrebami trga dela in aktivirati ljudi, ki so danes zunaj trga dela. Izziv je širši od trenutnega pomanjkanja kadrov: prebivalstvo se stara, delovno sposobnih ljudi je vse manj, številne generacije se bodo upokojile.

Kdo bo nadomestil upokojene?

Prav tu bo največji pritisk. ZRSZ kot posebej kritične izpostavlja predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in zdravstvo. To so področja, kjer se bo treba spopasti tako z upokojevanjem zaposlenih kot s stalnim povpraševanjem po novih kadrih.

Podobno velja za Hrvaško, kjer se problem dodatno povezuje s sezonskim turizmom in vsakoletno potrebo po velikem številu delavcev.

Kadrovska politika postaja gospodarska politika

Če ni ljudi, podjetje težje sprejme novo naročilo, širi proizvodnjo ali izvede načrtovano investicijo. Zato bo zaposlenost v prihodnjih letih vse manj tema kadrovske službe in vse bolj vprašanje konkurenčnosti celotnega gospodarstva.

Slovenija bo morala rešiti dve stvari hkrati: privabiti dovolj tujih delavcev in bolje izkoristiti domače kadrovske rezerve. Nobena od teh poti sama po sebi ne bo dovolj.

Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.