Slovenija spet padla na lestvici konkurenčnosti, toda …

Slovenija se je na letošnji lestvici svetovne konkurenčnosti IMD 2026 znašla še tri mesta nižje kot lani - na 49. mestu od 70 držav. Toda večji delež k temu so prispevali mehki dejavniki, ne pa trdi podatki.

Lestvica se namreč oblikuje na podlagi nekaterih ekonomskih in drugih kazalnikov, pa tudi na podlagi ankete. Slednja pa je bila izvedena prav predvolilnem času, ko je nanjo tudi po mnenju dr. Mateje Drnovšek z Ekonomske fakultete in Sonje Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja vplivala kritična vsebina predvolilne kampanje.

So bili anketiranci frustrirani?

Ob tem se zdi, da je dodatno k padcu na lestvici vplivala še frustracija menedžerjev zaradi davčnih in drugih do gospodarstva neugodnih potez bivše vlade. Na nekaterih podlestvicah se je namreč Slovenija znašla nenavadno, skoraj nemogoče nizko: beg možganov (62. mesto), privlačnost za tuje visokokvalificirane kadre (68. mesto), učinkovitost nadzornih svetov (69. mesto) in kredibilnost menedžerjev (68. mesto) med 70 državami.

Čeprav smo hkrati denimo na področju mednarodne trgovine po trdih podatkih na zelo visokem 8. mestu, dve mesti višje kot lani.

Kje smo najbolj padli?

A vse to ne pomeni, da je to lahko opravičilo za v zadnjih letih čedalje nižjo uvrstitev Slovenije na lestvici IMD. Največje padce letos beležimo na področjih javnih financ in poslovne zakonodaje. Zlasti slabi smo pri zaposlovanju tujcev, delovnopravni zakonodaji in zakonodaji na področju brezposelnosti. Visok je padec tudi na področju produktivnost. Slednje predvsem zato, ker so se druge države na tem področju precej popravile.

Slovenija se sicer še naprej uvršča med najboljše na področjih mednarodne trgovine, infrastrukture, varnosti, nizke dohodkovne neenakosti ter kakovosti človeškega kapitala.

Evropa pada

V širšem evropskem kontekstu je položaj Slovenije razmeroma stabilen, a le zato, ker je svojo uvrstitev poslabšala tudi večina držav EU.  Kar 15 držav EU je svojo uvrstitev poslabšalo, pri čemer so največji padec zabeležile Litva in Romunija, opazneje pa sta nazadovali tudi Belgija in Češka, ki pa se sicer še vedno uvršča na 33. mesto – precej višje kot Slovenija.

Poljska močno prehitela Slovenijo

Pet držav članic je ohranilo lansko uvrstitev, med njimi Hrvaška na 53. mestu, sedem držav pa je svoj položaj izboljšalo. Največji napredek je dosegla Poljska, ki je pridobila 11 mest in se povzpela na 41. mesto ter močno prehitela Slovenijo. Med državami, ki so se EU pridružile leta 2004 ali pozneje, se najvišje uvršča Estonija, ki zaseda 28. mesto.

Singapur na vrhu, Švica pred izzivi

Singapur in Hong Kong sta na vrhu prehitela Švico, ki beleži izzive zaradi občutnega poslabšanja gospodarske uspešnosti. Med prvimi desetimi državami so tudi štiri članice EU: Danska, Nizozemska, Irska in Švedska.

  Preberite tudi
Iz posebnih izdaj
Pomakni se na vrh