Trump grozi s carinami, kitajsko gospodarstvo pa raste

Medtem ko Donald Trump grozi z višjimi carinami na kitajsko blago in jih tudi uvaja, kitajsko gospodarstvo pridobiva na moči. Bojan Ivanc z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pojasnjuje, od kod rast BDP.

Podatki kažejo precejšen razkorak med politično retoriko o omejevanju trgovine in dejanskemu dogajanju na trgu, kjer kitajski izvoz in uvoz ostajata v visoki rasti.

Izvoz za 12, uvoz pa kar 20 odstotkov

Glavni zagon Kitajski še vedno daje močno izvozno povpraševanje, ki je po pisanju GZS ključno spodbudilo industrijsko proizvodnjo (+6 odstotkov) in dobičke podjetij. Izstopala je rast proizvodnje tehnološko naprednih izdelkov, kot so 3D tiskalniki, baterije in roboti.

Blagovna menjava se je povečala za 10 odstotkov – pri tem je izvoz zrasel za 12, uvoz pa za kar 20 odstotkov.

»Pri tem je bila 57,3 odstotka trgovinske menjave ustvarjena z državami članicami trgovinske iniciative Svilene ceste (+14,2 odstotka), katere rast je še naprej prehitevala splošno rast blagovne menjave in ob napetih geopolitičnih razmerah prispevala k diverzifikaciji blagovne menjave,« v svoji analizi piše Ivanc.

Čeprav domača potrošnja ostaja šibkejša (rast maloprodaje je dosegla 2,4 odstotka), je kitajsko gospodarstvo v prvem četrtletju zraslo za pet odstotkov, kar pomeni pospešitev rasti v primerjavi s koncem prejšnjega koledarskega leta (v prejšnjem četrtletju 4,5-odstotna rast).

Ivanc: Presenetljivo in pozitivno presenečenje

»Pospešitev rasti BDP je še toliko bolj presenetljiva in pozitivno presenečenje glede na lanskoletni učinek visoke osnove ob predčasnem izvozu blaga v ZDA pred napovedano uvedbo višjih carin,« ob tem nadaljuje glavni ekonomist GZS.

Dobički industrijskih družb, ki so v prvih dveh mesecih porasli za šestino, bodo po ocenah kitajskega statističnega biroja v drugem četrtletju sicer upadli ob višjih cenah energentov in ostalih surovin. A je hkrati pričakovano povečano povpraševanje in s tem izvoz sončnih celic, vetrnih elektrarn in baterijskih sistemov.

K industriji z dodano vrednostjo

Da zunanji trg ostaja glavni motor kitajskega gospodarstva, kaže na živahno trgovinsko dinamiko kljub geopolitičnim napetostim. Industrijska proizvodnja raste, pri čemer izstopajo predvsem tehnološko zahtevni izdelki, kar potrjuje premik Kitajske proti industriji z višjo dodano vrednostjo, kot ugotavlja Ivanc: »Rast temelji predvsem na izvozu in tehnološko zahtevnejši proizvodnji.«

A slika ni enoznačna. Domača potrošnja ostaja zadržana, nepremičninski sektor pa še naprej upada, medtem ko rast temelji predvsem na izvozu in industriji.

  Preberite tudi
Iz posebnih izdaj
Pomakni se na vrh