Kje je Hrvaška konkurenčnejša?

Kot poudarja Kristina Kočet Hudrap, direktorica in ustanoviteljica svetovalnega podjetja Tiko Pro ter strokovnjakinja za evropske razpise, na Hrvaškem opažajo nekoliko večjo fleksibilnost pri zaposlovanju in večjo odprtost kadrov za sodelovanje pri mednarodnih projektih. Medtem Slovenija ostaja zelo stabilno in predvidljivo okolje z visoko kakovostjo znanja.

Kot ključno razliko z vidika regulative in stabilnosti Kristina Kočet Hudrap izpostavlja operativni pristop:

»Pri projektnih in razvojnih aktivnostih je na Hrvaškem v določenih segmentih več pragmatičnosti, to pa podjetjem omogoča hitrejše prilagajanje.«

Trenutno je družbenopolitična klima z vidika gospodarstva nekoliko boljša na Hrvaškem, opaža tudi Tilen Prah, direktor kadrovske družbe Kariera. Velika prednost sosednje države je tudi to, da je podjetniški uspeh tam bolj sprejemljiv in manj stigmatiziran kot v Sloveniji. Po drugi strani pa je na Hrvaškem še vedno več izzivov s korupcijo.

Prednosti za hrvaško gospodarstvo

Na Hrvaškem so v zadnjih letih uveljavili administrativne, regulatorne in gospodarske rešitve, ki jih slovenska podjetja pogosto ocenjujejo kot bolj spodbudne, ugotavljajo v SLO-CRO zbornici. Gre za kombinacijo konkretnih ukrepov in sistemskih sprememb, ki po ocenah podjetij poenostavljajo poslovanje, izboljšujejo dostop do kadrov in krepijo investicijsko okolje.

Pregledali smo ključna področja, na katerih Hrvaška trenutno ponuja opazne konkurenčne prednosti, pa tudi tisto, kjer je tveganje bistveno večje.

Ena najopaznejših razlik je davčna obremenitev

Slovenski podjetniki navajajo višje stroške dela, višjo obremenitev s prispevki ter kompleksnejše zaposlovanje in obračunavanje prispevkov, kar je ena izmed glavnih ovir za mikro in mala podjetja, opažajo pri SLO-CRO zbornici.

Slovenski delavec iz bruto plače prejme manj neto plače od primerljive plače na Hrvaškem po davkih in prispevkih. 

Nominalna neto plača je na Hrvaškem manjša kot pri nas, vendar pa je kupna moč povprečne neto plače večja, so izračunali pri Bloomberg Adria.

Povprečna neto plača na Hrvaškem je leta 2024 znašala 1.498 evrov, v Sloveniji pa 1.600 evrov. Razlika je torej približno 100 evrov v korist Slovenije. Toda ker je splošna raven cen v Sloveniji višja kot na Hrvaškem, ima povprečna hrvaška plača večjo kupno moč. Tako kupna moč povprečne neto plače v Sloveniji znaša 1.788 evrov, na Hrvaškem pa 1.956 evrov, navaja Bloomberg Adria. To pomeni, da je za dobrih 100 evrov nižja hrvaška plača v resnici vredna 168 evrov več od slovenske.

Nina Orehek Ručigaj, davčna in pravna svetovalka iz podjetja Unija Group, opozarja:

»Slovenske družbe se pogosto soočajo z visoko obremenitvijo dela, saj najvišja dohodninska stopnja 50 odstotkov občutno podraži zaposlovanje, predvsem pri višje kvalificiranih kadrih.«

Hrvaška uporablja tudi enostavnejši dohodninski sistem z nižjo najvišjo stopnjo ter ugodnejšo obravnavo kapitalskih dobičkov, ki so ob izpolnjenih pogojih oproščeni že po dveh letih. Posebne olajšave za mlajše kadre in zaposlene zunaj Zagreba dodatno znižujejo efektivne obremenitve, poudarja Kristina Kočet Hudrap:

»To predstavlja pomemben dejavnik pri privabljanju in zadrževanju talentov.«

Za mikro in mala podjetja so privlačne tudi pavšalne oblike obdavčitve z razmeroma nizkimi administrativnimi zahtevami. Hrvaška omogoča ustanovitev enostavne družbe z omejeno odgovornostjo, j. d. o. o., že z začetnim kapitalom enega evra, medtem ko je v Sloveniji za d. o. o. potreben bistveno višji začetni kapital.

Še ostale prednosti in celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija in TUKAJ.