Zakaj se regionalni sedeži multinacionalk vse pogosteje selijo na Hrvaško?

»Sedeži multinacionalk se selijo na Hrvaško in v Beograd. Če se pri nas ne bo nič spremenilo, bo tega še bistveno več,« opozarja direktor kadrovske družbe Kariera Tilen Prah.

Po njegovih besedah se spremembe že odražajo tudi na trgu dela in nepremičnin. Zanimanje hrvaških delavcev za prihod v Slovenijo je močno upadlo, dinamika pa se kaže tudi v cenah poslovnih prostorov: »Medtem ko cene pisarn v Zagrebu in Beogradu hitro rastejo in se že približujejo ljubljanskim, so cene poslovnih prostorov v Ljubljani večinoma stagnirale skoraj desetletje.« Ponudba novih poslovnih prostorov se povečuje, novih delovnih mest pa ni dovolj, da bi ji sledila.

Slovenija sicer še vedno velja za institucionalno najbolj stabilno in urejeno državo v širši regiji nekdanje skupne države, priznava Prah. Toda to se lahko hitro spremeni.

Kdo vse se seli k sosedom?

Selitev dejavnosti na Hrvaško se pojavlja predvsem tam, kjer pravni in ekonomski okvir najmočneje vpliva na stroške in konkurenčnost, našteva davčna in pravna svetovalka iz podjetja Unija Group Nina Orehek Ručigaj: »Najpogosteje so to logistika, proizvodnja, storitvene dejavnosti, zlasti IT in zunanje izvajanje (angl. outsourcing), ter trgovina in distribucija, vse bolj pa tudi regionalne upravne in razvojne funkcije večjih družb.«

Proizvodnja

V proizvodnji se družbe pogosto odločijo del novih zmogljivosti ali nove investicije preseliti na Hrvaško, medtem ko matična družba ostane v Sloveniji. Po besedah Nine Orehek Ručigaj jim to omogoča več prostora za višjo maržo brez nujnega zniževanja plač.

Storitveni sektor

Pri širitvi dela poslovanja na Hrvaško se najpogosteje pojavljajo storitveni segmenti, o čemer priča dinamično poslovno sodelovanje obmejnih slovenskih podjetij, opažajo pri SLO-CRO zbornici.

V storitvenih dejavnostih, zlasti v IT-ju, klicnih centrih in razvojnih enotah, družbe gledajo predvsem na dostop do kadrov in nekoliko prožnejši delovnopravni okvir, pravi Nina Orehek Ručigaj. V trgovini in distribuciji pa se pogosto ne seli celotno poslovanje, ampak predvsem sedež ali ključne funkcije z višjo dodano vrednostjo (centralna nabava, finance).

Logistika in distribucija

Hrvaška je privlačna za logistične in distribucijske centre, saj omogoča lažji dostop do regije jugovzhodne Evrope in hkrati ugodnejše pogoje za postavitev skladišč. »Družbe tam vzpostavijo vozlišča, iz katerih oskrbujejo slovenski trg, druge države EU in tretje države,« pojasnjuje Orehek Ručigaj.

Investicije v turizem

Zaradi obsežnega turističnega trga je Hrvaška zanimiva tudi zaradi investicij v turizem, navajajo pri SLO-CRO zbornici. Hkrati je strateško privlačna za podjetja, ki iščejo bližino trgov bivše Jugoslavije in logistično dostopnost do teh trgov.

IT podjetja in digitalne storitve

Trg IT in digitalnih storitev na Hrvaškem je skoraj dvakrat večji kot v Sloveniji ter ustvarja pomembne priložnosti za rast in širitve, poudarjajo pri SLO-CRO zbornici. Leta 2021 je Hrvaška kot prva država v regiji uvedla poseben vizum za digitalne nomade, kar dodatno krepi njen ugled kot odprte destinacije za digitalno gospodarstvo in inovativne poslovne modele.

Celotni članek z naslovom Slovenija proti Hrvaški: kje nas sosedje prehitevajo? Si lahko preberete v najnovejši številki revije Podjetna Slovenija in TUKAJ.